Članek
Pravica do naziva dr., mag., ing. ... brez pridobljene izobrazbe
Objavljeno Dec 18, 2015

Sem Tomo Orel, imam zaključeno srednjo šolo in sem faliran študent ekonomije. 

Zavzemam se za pravico do naziva! Želim, da me nazivate z doktorskim nazivom.

Kljub svoji (ne) izobrazbi se počutim doktor znanosti, ki je ujet v telo osebe brez dokončane izobrazbe. Ti moji občutki so resnični , zato nihče nima pravice trditi, da tudi moj naziv ni resničen.  Vsem akademofobom, nestrpnežen in ljudem polnih predsodkov želim sporočiti, da tovrstni doktorji znanosti, kot sem sam, že obstajajo in so med nami, ampak so se zaradi šikaniranja in strahu pred diskriminacijo in medijsko izpostavitvijo, prisiljeni skrivati in prikrivati način pridobitve doktorata. Kljub temu svojo vlogo v družbi zelo dobro opravljajo. 

Dovolj skrivanja!

Prišel je čas, da se nehamo skrivati, zato sem se v imenu vseh doktorjev znanosti, ki so ujeti v telo neizobražencev odločil, da spregovorim o naših stiskah, s katerimi se soočamo vsak dan.

Izobrazba je osnovna človekova pravica in vsak, ki si želi imeti naziv dipl, ing., mag., ali dr. bi moral biti slišan v svojih občutjih in država mu je dolžna zagotoviti uporabo teh nazivov in poskrbeti, da ne bi prihajalo do diskriminacije.

Čas je, da stopimo iz srednjega veka, kjer so si naziv lahko pridobili samo redki izobraženi posamezniki in omogočimo ta naziv vsakemu, ki čuti ujetost v svoji formalno doseženi izobrazbi.

Odziv doktorjev, magistrov, inžinirjev in ostalih izobražencev je ponavadi izjemno akademofoben. Toda naj poudarim, po sprejetju mene in meni podobnih, ki čutimo željo, da svojemu imenu dodamo kakršenkoli naziv, ne boste ničesar izgubili.

Družba, kjer posameznik lahko poljubno izbira naziv

Ti nazivi so kulturni konstrukt in si jih je izmislil sodobni človek. V naši družbi obstajajo šele zadnjih nekaj stoletji in so izjemno diskriminatorni do ljudi, ki imajo manjše kognitivne sposobnosti. Dokaz za to, da so ti nazivi odvisni od kulture in družbe v kateri se posameznik rodi je ljudstvo Bonga-bonga iz deževnega pragozda, kjer si naziv lahko vsak izbere sam. Izbira naziva pri tem plemenu je fluidna. Tako je posameznik lahko danes doktor in jutri profesionalni plezalec na palme in pojutrišnjem branilec svoje črede, ki se bori z anakondo. Znanstvene raziskave potrjujejo, da so člani plemena Bongabonga celo srečnejši od večine izobražencev v zahodnem svetu.

Raziskave so potrdile, da smo bolj kompetentni od ljudi s formalno izobrazbo!

V Sloveniji ni opravljene nobene raziskave, ki bi potrdila, da so ljudje, ki si naziv prosto izbirajo manj kompetentni od tistih, ki so naziv pridobili na univerzi.

Leta 2012 pa je bila izvedena obširna raziskava, ki je zajemala 15 doktorjev, magistrov in inženirjev, ki so si naziv izbrali brez večletnega izobraževanja. Vsi udeleženci ankete so označili, da svoj poklic opravljajo bolje od svojih kolegov s formalno izobrazbo!

Smo mnenja, da je bolje, da se naziv doktor podeli takim ljudem, kot pa ljudem, ki sicer imajo formalno izobrazbo, hodijo ob nedeljah v cerkev, sicer pa v službi pijejo alkohol in doma pretepajo svojo ženo.

Želimo dekriminalizacijo

Pridobitev naziva brez procesa izobraževanja je bila do zdaj kriminalizirana in lastniki tovrstnih nazivov (magistri, doktorji...) so morali pridobitev naziva skrivati pred javnostjo in sodelavci. Zaradi te tabuizacije so na delovnem mestu trpeli stres, strah, občutek manjvrednosti ... Vse kar si želimo je, da se njihov status uredi.

Če se problematika zakonsko uredi, to ne pomeni, da bo kar vsak lahko kupil svoj doktorat ali magisterij. Poudarjamo, da ti ljudje že obstajajo in gre za legitimizacijo njihovega statusa in spoštovanje njihovih čutenj.

Stop akademofobom!

Akademofobi  so že začeli strašiti, da bi v primeru sprejetja tega zakona prišlo do povečanja korupcije med profesorji na univerzah in kupovanja nazivov na črnem trgu. Zagotavljamo, da do tega v Sloveniji ne bo prišlo. Gre za neutemeljene strahove akademofobov in drugih nestrpnežev polnih predsodkov.

V svojih strahovih in konzervativnem omejenem pogledu tudi strašijo druge, da bodo ljudje, ki ne bodo želeli upoštevati zakona odpuščeni. npr:

- profesorji, ki nazivov ne bodo želeli podeliti osebam, ki za seboj nimajo procesa izobraževanja
- delavci v javni upravi (občine, zavodi za zaposlovanje, krajevne skupnosti ...), ki tovrstnih potrdil ne bi želeli sprejeti
- delodajalci, ki ne bi želeli zaposliti osebe s tako pridobljenim nazivom
- in nekateri drugi 

Vse te neutemeljene strahove je potrebno preseči, saj živimo v sodobnem svetu in na problematiko ne smemo gledati tako omejeno.

To se dogaja samo v državah, kjer sodstvo ne deluje tako neodvisno in svobodno kot v Sloveniji.

Je pa seveda potrebno poudariti, da bi morala obstajati ničelna tolernaca do kakršnekoli oblike diskriminacije, zato v tem primeru ne bi bil omogočen ugovor vesti. Pred zakonom smo vsi enaki.

Izjemna podpora

Predlog zakona uživa izjemno odobravanje s strani študentov in dijakov.

Podpirajo ga tudi številni slovenski politiki, znane osebnosti in nosici javnih funkcij, ki so bili do zdaj prisiljeni skrivati način pridobitve svojega naziva.

Želimo si odprtejšo družbo, ki sprejema vse:

Mi smo ZA:

  • Pravico do izbirnega naziva in hkrati podpiramo šolski sistem,
  • pravice islamistov in hkrati pravice žensk in homoseksualcev,
  • pravico do splava in hkrati za pravice otrok,
  • pravice kokoši in hkrati pravice lisic,
  • smo pa PROTI Cerkvi in kristjanom, ampak še ne vemo zakaj.

višja matematika