Ko sem pred mesecem dni odtrgal papir z oglasne deske sindikata in si z razpisa za nekakšen literarni natečaj prepisal naslov kamor sem pozneje poslal eno od svojih zgodb, si nisem mislil, da bo to imelo ravno takšne posledice. Vendar pa, ravno to se je zgodilo. Kot sem na samem sedežu slovenskih sindikatov povedal, končno so moje zgodbe prišle nekam, kjer bi moralo biti njihovo pravo mesto. V samo srce boja za delavske pravice.
Pred dobrim tednom sem dobil sms od prijazne, kot sem pozneje ugotovil tudi zelo simpatične, mlade, gospodične, kjer me je obvestila, da je moja zgodba izbrana za najboljšo sindikalno zgodbo leta. Wau!!!
Na Zsss so me res lepo sprejeli. Bil sem deležen odobravanja, aplavzov in nazadnje sva z novinarjem delavske enotnosti opalila še en intervju. Mislim, res, mega!!!

Iz mini ciklusa je komisija izbrala to:

TEKMA

Občasni »prijateljski« sestanki z mojim glavnim menedžerjem so se mi kar še dogajali. Pač sva se vsake toliko časa dobila in rekla kakšno o tekočih rečeh