Državo prodat Hrvatom, pa bo red. Čeprav slab.
Famozna zgodba z grožnjo, da se bo pri nas 10. aprila zgodilo streljanje v šolah, je definitivno škandal prve vrste. Policija najprej šest dni molči, potem pa, ne da bi raziskali ozadje, in to na podlagi zavarovanih podatkov (vir: podrobno opisana kronologija na portalu 24 ur, vključno z neustreznim (ne)ukrepanjem pristojnih organov), zažene paniko po celi državi.
Da bi lahko šlo za tako imenovano rusko "hibridno vojno", na svojem blogu In medias res piše in ugiba Boris Vezjak (vir: Lažen alarm v šolah? Vojko Volk, Golobov državni sekretar razkril preveč ...?), toda Vezjakov članek ne pojasni, zakaj policija potemtakem ozadja grožnje ni raziskala, ampak je sprožila paniko.
Zato poglejmo teorijo zarote: zadeva namreč močno zadiši (tudi) po metodah "mehanika Damirja" oziroma Damirja Črnčeca, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, ki, denimo, zraven pritegne še svojega prijatelja in ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Cilji pa skoraj klasični, ko gre za "črne operacij
Bedasti imajo vedno bedasto oblast! Merhaba.
"V nobenem drugem sistemu ne bi mogli priti v situacijo, ko aktualni vladajoči za potrebe obračunavanja s kritiki režima ustanovijo fejk preiskovalno komisijo državnega zbora, kamor inštalirajo medijskega plačanca ter njemu in njegovim nadrejenim prek direktorja Fursa, ki so ga sami nastavili, omogočijo nekaznovan vpogled v davčne tajnosti vseh, ki so jim napoti."
Piše: Aljuš Pertinač*
Slovenci imamo težave s percepcijo realnosti.
Šur, to dandanes še zdaleč ni samo naš problem, ampak če upoštevamo dejstvo, da smo majhen narod, je še toliko bolj pereč. Ker veliki narodi si lahko privoščijo, da svet vidijo drugačen, kakršen je v resnici. Majhni težko ali pa sploh ne. Pri nas se to, čemur Nemci posrečeno pravijo "Funkverkehr Probleme mit der Realität", najbolj kaže na način, da če si nekaj močno želimo oziroma v to resnično verjamemo, potem se nam zdi, da to dejansko tako je, četudi v resnici ni.
Vzemimo za primer denimo našega Robija Star-Solarja, ki bi bil rad predsednik vlade Robert Golob
Policisti pijejo kot rusi, ker vedo da jim nihče nič ne more.
Po - nekaterih - naših informacijah na mariborski policijski upravi po razkritju skrivnostne prometne nesreče direktorja PU Maribor Bena Megliča in dosedanjih javnih objavah vlada panika in vre. Češ, kako je mogoče vedeti in trditi, da Meglič ni bil vinjen, če se tega po tej nesreči, na kraju prometne nesreče, sploh ni preverjalo, in da je šlo za zlorabo pooblastil. Doslej znano pa naj bi bilo naslednje:
- Iz zapisa DD OKC (dnevnika dogodkov operativno-komunikacijskega centra PU Maribor) naj bi bilo razvidno, da je 8. decembra na OKC poklical prijavitelj prometne nesreče z namenom, da na kraj "dogodka" pride policija. Operator OKC to zabeleži, pri čemer se avtomatično vpiše datum, ura prijave in zaporedna številka vpisa, in teh podatkov kasneje ni mogoče izbrisati.
- 12 minut kasneje naj bi na OKC poklical direktor Meglič in patruljo preklical, češ da se bodo sami dogovorili. Potem pa naj bi operater OKC obvestil patruljo mariborske prometne policije, da preklicuje napotitev na kraj nes
Volilci Musarce in Goloba sramujte se!
Res je, hudič se vedno skriva v podrobnostih, pravi znan slovenski pregovor. Če je prvo državno priznanje, ki ga je podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar, prejela pa Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za demokracijo, sporno - poleg vsega ostalega in že znanega - tudi zaradi dejstva, da predsednica (prvo) priznanje - sploh - podeli svoji nekdanji sodelavki (skupaj, denimo, sta vložili kazensko ovadbo zoper tedanjega (nekdanjega) direktorja vladnega Urada za komuniciranje Uroša Urbanijo), je ob tem pomenljiva še ena okoliščina:
- Na podelitvi priznanja Bervar Sternadovi v predsedničinih dvorih je zapela Helena Blagne. Odgovor na vprašanje, zakaj prav ona, Blagnetova, ob množici drugih pevk in pevcev, pa se nedvomno skriva v dejstvu, da je Blagnetova "čisto slučajno" tudi klientka* odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji, d. o. o., kjer je največja lastnica (47,5 odstotka), kar sicer pove že samo ime odvetniške pisarne, prav aktualna predsednica republike.
Povedano drugače
Bedast narod ima bedasto oblast!
Pred dvema dnevoma objavljena ekskluzivna fotografija širši javnosti praktično povsem neznane poslanke Gibanja Svoboda Vere Granfol, kako se bosa sprehaja po veliki dvorni državnega zbora, in to med sejo parlamenta, je ta hip - ko to pišemo - na omrežju X dosegla že več kot 75 tisoč ogledov ...
... kar je zavidljiva številka tudi za najbolj gledane televizijske oddaje. Objava te fotografije je Vero Granfol naredila prepoznavno, četudi doslej ta poslanka ni znana po nobenem svojem poslanskem nastopu, stališču, potezi ali govoru. No, zdaj se je bodo vsi spomnili samo po tem.
Je pa - hkrati - njena bizarna reakcija pokazala, da poslanka Svobode Vera Granfol upravičeno sodi med, recimo temu, deseto ligo slovenske politike, in hkrati dokazala, ojej, kakšni ljudje, tipi ali tipinje in profili so danes žal del slovenske politične elite. Ne samo da ne ločijo X-a od facebooka, oni do svojega početja ali besed nimajo niti najmanjše kritične distance.
Me pa nekateri bivši poslanci opozarjajo, da Ve
