Ampak, če malce bolj pomislimo, kakšno podjetje je bil Peko, stvari niso tako zelo enostavne, da bi dovolili prihod krokarjev, ki krožijo nad truplom Peka z namenom potrgati meso s skeleta, na koncu pa bi padel še skelet Peko in bi tam postavili v nizu trgovskih centrov Spar in Hofer še morda Lidl. Da bodo nekdanji zaposleni Peka, ki živijo od socialne podpore, lahko kupovali smeti, ki se v zahodni razviti Evropi zaradi zahtevnosti potrošnikov ne prodajajo?!? Znano je namreč, da Slovenija zaradi vse nižje kupne moči prebivalstva postaja vse bolj smetišče zahodne Evrope.
Peko ni katerokoli podjetje, ki je zabredlo v stečaj. Peko je simbol mesta Tržič in eden od simbolov slovenske čevljarske industrije. Pred 113 leti je ustanovitelj Peter Kozina združil čevljarje iz Tržiča in okolice in začela se je industrijska proizvodnja čevljev. Ena od prvih tudi v Evropi ali pa vsaj v tem delu. Morda mislite, da smo Slovenci manj pametni kot Italijani, Švicarji, Nemci, Francozi in drugi, ki imajo uspešne čevljarske oz. obutvene industrije? Nikakor ni problem v pametnosti, problem je, ker do sedaj nismo povezali vsega znanja in sposobnosti, da bi organizirali najboljšo možno obutveno industrijo. Namesto da bi to naredili v samostojni Sloveniji, smo si dovolili, da je že obstoječa čevljarska industrija začela izgubljati tla pod nogami in smo pred tem, da nam pade tudi predzadnji od stebrov naše čevljarske industrije Peko. Ostane še Alpina, ki zaradi lastniške strukture hodi očitno žal po poti Peka.
Mar res ne potrebujemo spodobne čevljarske industrije v Sloveniji? Kako pa bomo hodili Slovenci po poti razvoja, napredka do blagostanja varno in udobno, če ne bomo imeli lastne proizvodnje kakovostne, lepe, udobne, trpežne, trajnostne in zdrave obutve? To je ena od panog, ki jo mora imeti vsaka država, tako kot proizvodnjo kakovostnih oblačil, zdrave hrane in drugih osnovnih dobrin, če hočemo biti samostojni in neodvisni.
Kako si Slovenci lahko dovolimo tako razdejanje po osrednjih stebrih lastne samobitnosti, rezanje korenin in uničevanje naše kulturne in gospodarske dediščine?! Mar ni Peko v tem trenutku nekaj takega kot bi prišli v bogato graščino, ki bi jo lahko uporabljali za visoko kvaliteten turizem, a namesto tega raznesemo vsak zase, kar se nam zdi vredno, in od graščine ostane samo še lupina. Peko so gradile generacije marljivih ljudi 113 let in več, če štejemo tudi predhodno delo malih čevljarjev, ki so delali že prej, preden so začeli združevati delo v Peko Petra Kozine.
Kdor spoštuje minulo delo naših prednikov, bo razumel, da Peko ni neko podjetje, ki ga je pred nekaj leti postavilo nekaj posameznikov in so ga z napačnimi odločitvami zavozili. Če razumemo še, kako se v državah gradi neka industrija, je Peko podjetje, ki je simbol gradnje čevljarske industrije. Zato bi do tega, kar se dogaja sedaj, ko se teh neizpodbitnih dejstev ne upošteva in lahko ima en človek ekskluzivno pravico, da vse skupaj razproda, ne smeli biti ravnodušni. Ne gre zgolj za razprodajo in uničenje nekega čevljarskega podjetja, gre za stečajni postopek slovenske čevljarske industrije. Seveda Slovenija ni v stanju imeti ogromno čevljarsko industrijo, je pa zagotovo zaradi tradicije na tem področju sposobna organizirati dovolj veliko tovrstno industrijo in si tudi preko te industrije ustvariti dobro prepoznavnost v svetu. V povezavi s turizmom, saj imamo lepo deželo, pa je lahko čevljarski turizem eden izmed pomembnih stebrov našega turizma. Sploh, če govorimo o turizmu eko butičnega tipa.
PEKO KOOPERATIVA JE NA KLJUČNI PRELOMNICI!
Ali bomo v teh dneh prepričali vse deležnike, da je edino smiselno se pravilno organizirati v smer obuditve čevljarske industrije v okviru Peka in v povezavi z vsemi, ki lahko kakovostno sodelujejo pri novi gradnji, ali pa končamo tudi ta dobronameren poskus, da ne konča na smetišču zgodovine še ena pomembna gospodarska panoga, ki je v preteklosti Slovencem in drugim nudila veliko delovnih mest? Če bi jih po letu 1990 ostalo samo polovico, ker bi čevljarska podjetja pametno prestrukturirali, bi bil obstoj in celo napredek te panoge zagotovljen na dolgi rok. Kako lahko imajo uspešne čevljarske industrije druge države, kljub temu, da imajo nekajkrat dražjo delovno silo?
Akterji tega dobronamernega poskusa smo si na svoja ramena naložili veliko breme odgovornosti. Verjemite, ne spi se dobro, ko veš, da ti zaupa preko 700 zadružnikov, ki so svoje zaupanje potrdili tudi s svojim denarjem. Po drugi strani pa od ljudi na odgovornih mestih, ki bi morali zaradi stanja v slovenskem gospodarstvu z vsemi štirimi pograbiti možnost, da naredimo model za nove podobne zgodbe, doživljaš čudne obravnave, celo ignoranco, prazno govorjenje in lažne obljube, favoriziranje drugih, ki nimajo nobenega namena narediti kaj za skupno dobro, in obravnavanje po sistemu, da dobiš občutek, da je problem le v tem, ker ideja ni prišla od kje drugje.
Je mar pomembno, kdo je akter, kdo je avtor ideje in kdo so akterji, da se naredi SKUPNO DOBRO? To ne bi smel biti noben kriterij, moralo bi se ocenjevati zgolj, kakšna je ideja oz. zdaj že načrt, ki se uresničuje, da preprečimo propad celotne industrijske panoge in da ustvarimo najboljše izdelke, posledično pa prodajo in vse več delovnih mest. V zadnjem TEDNIKU TV Slovenija smo slišali, da se je samo lani iz Slovenije izselilo 20.000 naših ljudi. To pomeni za en Tržič in eno Vrhniko ljudi.
Pristop tako velikega števila zadružnikov in zbranih preko 30.000 evrov denarja teh ljudi je temelj in jasen pokazatelj, kaj ljudje hočemo. Hočemo in želimo graditi sodobna podjetja, ker se zavedamo, da je uspešno gospodarstvo gonilo razvoja in napredka ter blagostanja. Naš namen v Peko kooperativi je (in to intenzivno počnemo) povezovanje ljudi, ljubiteljev te panoge, strokovnjakov, inovatorjev, oblikovalcev, strojnikov, računalničarjev, kooperantov, ki že delajo kakovostne izdelke, institucij države in vseh na lokalnem nivoju, da organiziramo in zaženemo čevljarsko industrijo na dostojen nivo, ki vsaki državi pritiče. Garantirano je čas samo v povezovanju in sodelovanju. Vse potrebno v Sloveniji obstaja, le povezano ni, da bi delovalo in dosegalo sinergije, ki bi v končni posledici pomenilo rojevanje konkurenčnih izdelkov in nove dodane vrednosti z novimi kakovostnimi delovnimi mesti.
VSE JE V ROKAH STEČAJNE UPRAVITELJICE, KI JE PO IZOBRAZBI PRAVNICA, SLEDITI PA MORA INTERESU UPNIKOV. KAJ PA INTERES SLOVENSKEGA NARODA?
Kar skrajšano pomeni: vse čim prej razprodati, tudi po povsem smešnih cenah, in poplačati vsaj del upnikov po določenem vrstnem redu. Kdor prvi pride, prvi melje. Ko premoženja za prodajo zmanjka, je zgodbe konec in eni se bodo pač obrisali po nosom. Kako enostavno. Glavne upnice so banke, iz katerih je šel za podaljševanje agonije Peka tudi vaš denar, saj veste, da smo državne banke sanirali davkoplačevalci! Tega danes od odgovornih noče nihče slišati. Zanimivo, da tudi oškodovani davkoplačevalci ne dajo nič na to. Rečejo v večini »kaj češ, tako je«. Ljudje v Sloveniji še vedno ne jemljemo države kot naše širše družine, ker doma zagotovo ne bi ob takih dogodkih brezbrižno zamahnili z roko, ampak bi se za svoje premoženje borili.
Po našem trdnem prepričanju so za poplačilo upnikov tri (3) možnosti:
1. Vse razprodati in dobi, kolikor pač kdo dobi. Peko, z njim pa tudi velik tako rekoč zadnji del slovenske čevljarske industrije uničiti;
2. Po načrtu, ki smo ga že predlagali aktivisti Peko kooperative, speljati postopno prodajo premoženja Peko kooperativi, postopno poplačevati upnike in ohraniti ter okrepiti slovensko čevljarsko industrijo.
3. Najti kupca celote za gotovino, ki ga najbrž v Sloveniji ni, da bi imel interes ohraniti slovensko čevljarsko industrijo.
Najslabša možnost je ta, ki se dogaja zdaj, najboljša pa tretja, ki očitno ni realna, saj bi se kupec za celotni Peko in nadaljevanje že oglasil.
Interes vseh nas, vseh odgovornih v državi bi moral biti, sploh, kar se je do danes zgodilo v Peko kooperativi, v kateri smo brez ene konkretne medijske podpore zbrali preko 700 zadružnikov, preko 30.000 eur denarja, kadrovska baza prijavljenih kandidatk in kandidatov za delo obsega preko 80 strokovnih ljudi različnih strok in zanimanj ter starosti (v večini so mladi ljudje z velikim zagonom, pa tudi starejših z izkušnjami in modrostjo ne manjka, z vsemi smo opravili informativne pogovore), ki bodo prišli prav, ko zaženemo kolesje po korakih (inkubator novih izdelkov v kreativni delavnici, prototipi, marketinška obdelava, prodajne strategije, serijska proizvodnja glede na uspehe prodaje, distribucija).
Imamo pa tudi že konkretne dogovore s kooperanti tako doma kot v tujini, da bi sodelovali s svojimi izdelki, storitvami ali pa z materiali, potrebnimi za izdelavo čevljev, galanterije in kasneje kakovostnih inovativnih oblačil. V tem času je padlo veliko idej in pametnih predlogov. Tudi predloga za organizacijo reciklaže stare obutve in oblačil, kar bi ob nabavi ustrezne tehnologije, ki obstaja in imamo navezane stike v tujini, lahko zelo hitro odprli nekaj deset delovnih mest.
Kaj je bolj pomembno, poplačati tudi sporne upnike, med katerimi bodo mnogi ostali praznih rok, in posledično uničiti s tem možnost nadaljevanja 113 tradicije Peko in ohranitve ter krepitve slovenske čevljarske industrije, ali pa prav tako poplačati upnike po korakih, da bodo vsi dobili vse, in ohraniti 113 letno tradicijo, nadaljevati proizvodnjo in krepiti slovensko obutveno industrijo, da bodo ljudje uporabljali odlične izdelke, ki smo jih vedno znali narediti tudi v Peku, in delovna mesta, ki jih še kako primanjkuje v Sloveniji?!?
Po zakonu je možna prva možnost, po zdravi pameti in tudi brez kršitve zakona pa je možna tudi druga možnost, ki je skladna z interesi vseh, ki se zavedamo, kako pomembno je nadaljevati dolgoletno tradicijo, imeti svojo lastno industrijo in ustvarjati nova delovna mesta.
IZVEDBA POPLAČILA UPNIKOV IN HKRATI OHRANITEV PEKA V CELOTI, NADALJEVANJE TRADICIJE IN KREPITEV ČEVLJARSKE INDUSTRIJE JE MOŽNA, ČE JE TAKA VOLJA VSEH ALI PA VSAJ KLJUČNIH ZAINTERESIRANIH.
V tednu, ki prihaja, bomo tako možnost predstavili stečajni upraviteljici gospe Tadeji Tamše tudi s konkretnimi številkami in terminskim načrtom poplačila vseh upnikov in ohranitve Peka v celoti, v skladu s poslovnim načrtom Peko kooperative z inovativnim poslovim modelom, ki bo model še za drugo restavriranje že propadlih slovenskih podjetij in postavitev novih. Skušali bomo navdušiti vse odločilne faktorje v državi, predvsem pa še več potencialnih zadružnikov, da pristopijo in sodelujejo. To je izjemnega pomena, ker kdo pa bo, če ne zadružnice in zadružniki osrednja klientela strank Peko kooperative?! Notranja trdnost kooperative, zaradi moči množice v pogledu idej in predlogov, pa tudi financ, je trdnost, ki je nikoli ne more doseči nobena druga gospodarska organizacija.
Spoštovani, odločitev vseh pripadnikov te naše širše družine in tistih, ki so na odgovorih mestih, na katerih bi morali skrbeti za SKUPNO DOBRO, bo botrovala temu, ali bomo v Sloveniji imeli svojo lastno čevljarsko industrijo ali pa se bomo sprijaznili še z enim propadom pomembne gospodarske panoge, ki jo ima vsaka pametna država. Naša tradicija v tem pogledu je stoletna. Zavreči tako bogato tradicijo pa je zločin in žaganje veje, na kateri sami sedimo.
Naša namera je čista in iskrena, zato pozivamo, STOPIMO SKUPAJ in ustvarimo možnosti za nadaljevanje bogate tradicije Peka in slovenske čevljarske industrije, da bodo tudi otroci in vnuki zaposlenih v Peko kooperativi nadaljevali 113 letno tradicijo Peka, da jim ne bo treba delati čevljev za tekočimi trakovi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in drugje. Tako in še boljše kot to delajo tujci, lahko delamo tudi Slovenci, če se izključi le nekaj prevladujočih slabih lastnosti določenih ljudi, ki se najbolj kažejo v sebičnosti, pohlepu in nezmožnosti sodelovanja in dela v skupno dobro.
Vsak mora prevzeti in bo prevzel svoj del odgovornosti, če se bo šlo v uničenje tega, kar so spravile skupaj v času 113 let Peka marljive roke več generacij. Lahko, da bo vse narejeno po neumnih zakonih, a hkrati uničevanje naše kulturne in gospodarske dediščine je nekaj, kar je kaznivo po naravnih univerzalnih zakonih. Tega bi se moral vsak, ki bo sodeloval pri tem uničenju vedeti, da si s tem močno škodi. Sebi ali svojim bližnjim. Delovanje zoper interese skupnosti je zelo pogumno postopanje, pa tudi, če gre navidezno za postopanje v skladu z zakoni. Zato dobronamerno opozarjamo, tudi tiste, ki bodo morda, če načrtovan pogovor s stečajno upraviteljico ne bo uspel, videli možnost nekaj po smešni ceni odnesti od celote Peka, brez katere ne bo možno dela nadaljevati, naj se zaveda, da jemlje nekaj, kar bi lahko služilo v nadaljevanju skupnemu dobremu in kar so ustvarile generacije pridnih ljudi.
Vse, ki se zavedate pomembnosti tega trenutka, pa pozivamo, da premislite, si vzamete nekaj minut časa in napišete pismo stečajni upraviteljici, da hočete ohranitev in nadaljevanje tradicije Peka ter ohranitev in krepitev tudi z delom v Peko kooperativi slovenske čevljarske industrije. Več pisem s tako pobudo bo gospa prejela, bolj bo morala premisliti o tem, ali je res najboljše vse razprodati na PONTEROSSU, dobiti za to še nagrado in pokončati še en del naše kulturne in gospodarske dediščine.
Naj vam ne bo težko, tudi vi sedite na veji, katera se brezobzirno žaga, še posebej pa k akciji kličemo zadružnice in zadružnike Peko kooperative, ki so še bolj od drugih povezani v nov zagon Peka.
Ne pozabite, na PONTEROSSU v Peku Tržič se prodaja tudi 34.000 parov čevljev, gre za minulo delo naših ljudi, ki bi ga bilo treba ovrednotiti povsem drugače kot je prodaja sadov njihovega dela na Ponterossu po sistemu« kupi svoje, kdo da več«.
Obvestite o tem zapisu čimveč ljudi in jih spodbudite k razmišljanju in k akciji, saj Peko ni katerokoli podjetje. Ponavljamo, da je Peko steber naše čevljarske industrije. Z razprodajo na Ponterossu, kar je ostalo, da krokarji raznesejo, kar komu ustreza, bo padla skoraj dokončno tudi naša čevljarska industrija.
Si bomo Slovenci tudi to dovolili? Ali pa bomo rekli, da je tega dovolj in na zgodbi Peka dokažemo, da je možno narediti tudi drugače kot je bila praksa do sedaj z našimi poznanimi tradicionalnimi podjetji? Naj bo Peko prelomnica in sinonim za združevanje vseh srčnih ljudi, vsega dobrega znanja, izkušenj in hotenj za uspeh.
Andreja Repše, u.d.i.a, v.d. predsednice Peko kooperativa
