Tudi zato, ker je danes praznik DELA, si je treba naliti čiste vode, reči bobu bob ali pa popu pop! 

Očitno ne bo šlo brez odkrivanja določenih poglavij v tej zgodbi Peka.

Odkar se trudimo z oživitvijo našega nekoč največjega in najuspešnejšega čevljarja Peka s 113 letno tradicijo, letijo polena pod noge. Stečajna upraviteljica Tadeja Tamše je ves čas naklepno onemogočala naše delo v Peku, onemogočila nam je najem prostorov in strojev ter opreme, ker so stare sile (ki imajo očitno tudi njo na povodcu) odločile, da Peko kooperativi ne sme uspeti. Na vsakem sestanku (bilo jih je 5) je hlinila naklonjenost, ko je govorila, da smo edini, ki želimo delati, in se bomo vse dogovorili. Ko smo obrnili hrbet, pa o kooperativnosti ni bilo več ne duha ne sluha. 

Seznanjena je bila, da smo skupaj z nekdanjimi zaposlenimi izdelali nov poslovni načrt, kar smo sklenili na prvi akcijski konferenci v Tržiču kmalu za tem, ko so razglasili stečaj Peka d.d.

Prva akcijska konferenca

Enoglasno smo sprejeli odločitev, da se pristopi k izdelavi novega poslovnega načrta. 



Na konferenci je bil prisoten tudi Župan Tržiča g. Sajovic, ki je dejal, da bo pomagal. Izjavil je, da ga lahko ob katerikoli uri, kateri koli dan pokličemo, seveda pa je "pozabil" zapisati številko svojega mobilnega telefona. Velika figa je bila v žepu. Nekaj mesecev kasneje je za medije izjavil, da ima edina vse reference mlada podjetnica, ki so ji bila vsa vrata v Peko na stežaj odprta, čeprav jo je ves čas zanimala samo lastna korist in njena blagovna znamka. Peko je služil zgolj za kuliso in senčenje Peko kooperative. So gospo zlorabili, da so nas poskušali onemogočiti? 



Tri dni po prvi akcijski konferenci smo prav zaradi soglasne odločitve nekdanjih zaposlenih v Peku začeli z delom na novem poslovnem načrtu. 

Stečajni upraviteljici smo predstavili možnost izvedbe stečaja na način kot je to storila družba TOKOS d.o.o., ki je locirana le streljaj od Peka v Tržiču. Na način kot smo ga predlagali, bi po naših izračunih iz stečajne mase iztržila najmanj za enkrat toliko denarja, hkrati pa bi zagnali tudi novo proizvodnjo. Pobudnik za nov zagon Tokos d.o.o. je po odobritvi druge stečajne upraviteljice najel prostore, stroje in opremo. Zaloge materialov za novo proizvodnjo je črpal iz stečajne mase postopno. Ravno tako je postopno izvzemal zaloge gotovih izdelkov ter odplačeval prodano na trgih v dogovorjenih rokih s stečajno upraviteljico. Postopno je glede na rast prodaje in prihodkov odkupil blagovno znamko, stroje in opremo, zdaj pa menda kupuje tudi nepremičnine. Vse to je mogoče, če je volja, da se stečaj izvede gospodarno in v korist zaposlenih. Danes družba zaposluje preko 100 delavcev in je eden od velikih izvoznikov, saj izvozi preko 90% izdelkov. 

Tak način stečaja smo predlagali stečajni upraviteljici, kar je sicer sprejemala za čas sestanka. Ko smo odšli, pač z realizacijo ni bilo nič. Za nameček nam je onemogočila najem vsaj 100 m2 – vzorčno delavnico, v kateri bi lahko oblikovali začetno zdravo jedro. Leta 2016 so bili ljudje še pripravljeni nadaljevati z delom in bi z začetnimi nekaj zaposlenimi postavili nazaj, kar so podrli politično nameščeni kvazi menedžerji, ki so Peko izčrpavali. Preko Peka pa so pomagali kopati tudi bančno luknjo - ko je zmanjkalo denarja (poslovali so s čisto izgubo), so dobili nove bančne injekcije iz naših bank. Stečajni upraviteljici smo na prvem sestanku predlagali, naj opravi revizijo vsaj za tri leta nazaj, pa je samo zamahnila z roko, češ, v Sloveniji se to ne da, da tako pač je. 

Mimogrede, zakonska obveza vsakega stečajnega upravitelja je, da naredi revizije minulega poslovanja, da se ugotovi odgovornost, če je šlo za namerno oškodovanje družbe. Sporočili smo ji nekaj informacij, ki bi jih bilo potrebno v reviziji potrditi ali zavreči. Na primer: da je bil pod mizo prodan večinski delež v hčerinski družbi Peko Makedonija; da je šlo v Peko Split za malverzacije pri velikih nakupih čevljev v tujini zaradi provizij; nerazrešena lastniška razmerja okoli nepremičnin Peka v Srbiji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Nič se potem ni zgodilo. 

Evidentni so dokazi, da smo bili ves čas načrtno diskriminirani in onemogočeni. Najem prostorov je zlahka dobila prijateljica ali pa vsaj znanka stečajne upraviteljice, saj sta na "ti", razvpita modna oblikovalka, ki naj bi bila rešiteljica kar cele slovenske čevljarske industrije. Tudi vsi mediji so jo prikazovali kot nekakšno rešiteljico, čeprav so vedeli, da nima referenc. Zaprla je namreč svoj s.p. zaradi neuspešnega dela pri izdelavi svojih čevljev. Uporabili (zlorabili ali je morda celo zavedno sodelovala) so jo za to, da so medijsko zasenčili Peko kooperativo, ki je edina resno pristopila k izdelavi novega poslovnega načrta in inovativnega poslovnega modela kooperative – zadruge, da bi zgradili novo tradicijo Peka na njegovi 113 letni kulturni in gospodarski dediščini.

Nekdo se je odločil, da nam tega ne bo dovolil in zato ves čas letijo polena pod noge, medtem, ko politično motivirani ali pravilno politično usmerjeni, ki prodajajo tudi meglo, doživljajo prave medijske ovacije in popolno podporo, pa kljub temu propadejo kot se je to že po nekaj mesecih zgodilo medijski zvezdi, ki je prišla rešit Peko. Take brezplačne propagande si želi vsak podjetnik, ki se bori na trgu. Nekateri jo pač dobijo zastonj. 

Še nekaj objav, ki jih zazna Google: 

Sile, ki ves čas rušijo Peko kooperativo, se vedele, da nam ne smejo dovoliti vstopa v Pekove prostore. S tem bi zrasla naša kredibilnost in posledično število zadružnikov ter zagonska sredstva za uresničevanje načrtovanih konkretnih načrtov. V poslovnem načrtu, ki ga najdete tukaj na naši spletni strani, smo zapisali možna tveganja, ki se lahko zgodijo. Točno to, kar smo zapisali kot možno tveganje, so poskrbeli, da se je res zgodilo. Možnosti najema prostorov, strojev in opreme v Peku, da bi imeli vse možnosti za izdelavo razvoja prototipov, vzorčne serije in potem tudi proizvodnje, nismo dobili. Kar je bistveno podražilo ves proces razvoja in serijske izdelave, ker smo se bili prisiljeni vezati na kooperante v Sloveniji in v tujini. Po drugi strani pa so uresničili še drugo bistveno tveganje, da ne bi zbrali dovolj zagonskih sredstev, ker so nas medijsko zasenčili z „uspešno" podjetnico, z diskreditacijami v medijih in seveda ignoranco, ker niti v enem mediju nismo dobili možnosti predstavitve tega vseslovenskega projekta za SKUPNO DOBRO. 

Vsi drugi, ki so se potegovali za najem v Peku, so dobili, kar so hoteli, le za Peko kooperativo so vrata zapahnjena. Tukaj na spisku lahko vidite tudi Proalp d.o.o., ki je najel vzročno delavnico potem, ko je neslavno zaključila "mlada" podjetnica, ki se danes preizkuša s kuharijo v realističnem šovu na največji slovenski komercialni televiziji. Znova kuhinja, ko lahko samo upamo, da nimajo znova prste vmes botri iz ozadja. Izpostavljamo zato, ker je propadla podjetnica za medije takrat izjavila, da ima najete prostore in stroje ter stroške v višini 1.500 €. Kar seveda ni res, imela je podobno najemnino kot jo ima Proalp. Peko kooperativa je v svoji ponudbi ponudila za najem 600 m2 s stroji, opremo ter najem blagovne znake Peko 2.800 € na mesec. Poglejte, koliko plačujejo dobrodošli v Peku. 

V zvezi s Peko kooperativo za razliko od prodajalcev megle pač nič lepega, spodbudnega, poštenega s strani medijev.



Ta prispevek Gorenjskega glasu se pojavi precej zgoraj, če odtipkate v Google-u Peko kooperativa. Veliko potencialnih zadružnikov je (preden se je odločilo za sodelovanje) v iskalniku odtipkalo naše ime in mnogi so zagledali ta zapis. In verjamemo, da mnogi niso pristopili, ker jih spori odvračajo od sodelovanja. 

Posebno pozornost namenite nadaljevanju te zgodbe okoli naše „zlorabe" blagovne znamke Peko. 

Namerno smo potem, ko smo pripravili vse potrebne načrte za nov zagon, poslali vso potrebno dokumentacijo na Okrožno sodišče v Kranju, kjer se vodi stečaj Peka d.d.- v stečaju. Verjeli smo, da bodo na tem sodišču še bolj pazljivi pri naši registraciji in bo tako vse v redu. Dvakrat so nam registracijo zavrnili zaradi nekaj manjših pomanjkljivosti, kar smo popravili, in prišlo je do uradnega vpisa Peko kooperative z.o.o. v sodni register na tem sodišču. Pritožbeni rok 30 dni je šel mimo, vmes smo še klicali, če se je morda kdo pritožil, kar se ni zgodilo. Pravnomočno smo bili vpisani in smo (ker je šlo tudi za pravno gotovost) začeli s pridobivanjem zadružnikov ter (z njihovo voljo) zbiranjem začetnih zagonskih sredstev. Kasneje smo izvedeli, da nas Okrožno sodišče v Kranju sploh ne bi smelo obravnavati. Gre namreč za krajevno nepristojno sodišče, saj imamo sedež zadruge na Vrhniki in bi se lahko vpisali na krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani. Tega na kranjskem sodišču niso vedeli? 

Zaradi prepričanja, da je z registracijo vse v redu in ker je bilo vse nared za začetek nove tradicije Peka, smo začeli z delom v začrtano smer. V pičlih 20-ih dneh se nam je pridružilo okoli 200 zadružnic in zadružnikov, zbrali smo že okrog 20.000,00 €. Ker delamo transparentno, je ves čas viden na spletni strani tudi števec prilivov iz naslova pristopa novih zadružnikov. To so očitno videli tudi tisti, ki jim gremo na živce in zgodila se je napoved tožbe s strani stečajne upraviteljice za domnevno zlorabo blagovne znamke Peko z naše strani. Kmalu za tem pa je prišla pobuda z največje komercialne televizije, češ, da pripravljajo oddajo o Peku in bi predstavili tudi nas. 

Seveda so to naredili manipulativno z dvigovanjem popularnosti (kasneje že drugič) propadli podjetnici, ki so jo predstavili, da ima veliko družinsko tradicijo, ki že več let oblikuje in dela čevlje v dedkovi delavnici, je mednarodno prepoznavna in oh in sploh, nas pa so prikazali kot nekakšne sanjače in tožene zaradi zlorabe blagovne znamke. Seveda se je po tej oddaji in po drugih objavah v drugih medijih, da smo tožena stranka, zgodilo tisto, kar so imeli v načrtu. Preprečiti nadaljnje vključevanje novih zadružnikov in zbiranje še več zagonskega kapitala. Seveda jim je uspelo, saj mnogi ljudje še vedno nasedajo propagandi ali antipropagandi medijev, ki so v našem primeru sejali dvom. Če smo zaradi odgovornosti do že pridruženih zadružnikov hoteli nadaljevati, smo pač morali širiti dobre novice preko družbenih omrežij, kar pa nam je povzročalo tudi stroške, ker brez plačljivega oglaševanja se tudi na Facebook-u in drugje ne zgodi kaj dosti. 

Poiskati smo morali odvetnico, da smo odgovorili na tožbo. Zgodil se je prvi narok javne glavne obravnave, na katerem smo že zaradi arogantnega odnosa sodnice in vidnega koketiranja s tožečo stranko razumeli, koliko je ura. Narok je bil zaključen v manj kot desetih minutah, saj ni bilo nobenega posluha do naših dokaznih predlogov in obrazložitev. Tožeča stranka ima vse prav in pika. Morali smo se pritožiti na višjo stopnjo, a je zadeva očitno obležala v predalu, saj je tam že več kot leto dni in odločitve še ni. Sta pa samo dve možnosti: 

1. Da bo sodba negativna in bomo morali Peko kooperativo izbrisati iz sodnega registra, a to glede na sodno prakso EU pomeni priznanje sodne zmote, ker nas je v sodni register vpisalo sodišče, ki je celo krajevno nepristojno. K pritožbi smo priložili primer sodne prakse, ko se je zgodilo na Švedskem, da so pod napačnim imenom po pomoti pravni subjekt vpisali pod napačnim imenom. Ko so to na pobudo nekoga ugotovili, ki se je čutil oškodovanega, so sodno zmoto popravili tako, da so dosodili izbris, a poslovnemu subjektu, ki je bil po pomoti vpisan, so poravnali vse nastale stroške, ki jih je imel s poslovanjem pod vpisanim imenom firme v sodni register. 

2. Pustijo nas delati pod tem imenom, kar bo posledično povzročilo, da bomo zoper stečajno upraviteljico vložili odškodninsko tožbo. Naklepno nas je tožila, da bi s pomočjo medijev odvrnili potencialne zadružnike od sodelovanja in investiranja. Zagotovo jo bo doletela še ena tožba in sicer zaradi diskriminacije in kratenja ustavne pravice do dela. Naklepno je namreč onemogočala naše delovanje v Peku v Tržiču, kjer so še danes strokovno usposobljeni delavci na Zavodu za zaposlovanje, namesto da bi si s svojim delom zaslužili pošten kos kruha v Peko kooperativi. Prostore in stroje je dodelila v najem vsem drugim, ki so to hoteli, nam s konkretnimi načrti (s katerimi je bila dobro seznanjena) in sodelujočimi nekdanjimi zaposlenimi v Peku pa je naklepno onomogočila najem in posledično delo. 

In še ena potrditev (za piko na i ali češnjo na smetani torte), da gre za golo naklepno nagajanje in onemogočanje našega dela s strani starih sil, ki se bodo jutri kitili z tudi našim perjem, saj Kučanov Forum 21 že snuje ideje o delavskih in zadružnih korporacijah. Vzorčni model, kar Peko kooperativa je, pa na vso moč rušijo, ker sami ne premorejo toliko idej in pameti, da bi sami predlagali in zagnali kaj takega. Tukaj si preberite velike besede o družbeni odgovornosti, kar nekateri zgolj govorijo, mi pa delamo kljub vsem polenom pod noge.

"4. Družbena odgovornost do dela je vrnitev družbene veljave delu

Družbena odgovornost do dela terja uveljavitev zakonskih podlag za dolo-čanje korporacijskih pravic tudi na temelju dela in razumevanje pravice do upravljanja in udeležbe na dobičku kot temeljne človekove pravice.

Družbena odgovornost do dela terja:

a) uveljavitev obvezne udeležbe zapo-slenih v dobičkih gospodarskih družb, kadar družbeniki namenijo dobiček za dividende (v dogovoru med delavskimi predstavništvi in kapitalskimi organi korporacije);

b) vzpostavitev zakonskih podlag deležništva , da se gospo-darske družbe lahko preoblikujejo v moderne deležniške korporacije in da se lahko ustanovijo, kapitalsko delavske in delavske korporacije
. Potreb- na je prenova korporacijske zakonodaje in zakonodaje o sodelovanju zaposle-nih pri upravljanju podjetij in zavodov z vključitvijo obveznega deležniške-ga dogovora na temeljni ravni in na ravni kapitalsko povezanih družb. Terja tudi zakonsko ureditev in spodbujanje ustanavljanja t. i. delavskih korporacij in delavskih zadrug, v katerih delavec ni le nosilec najete delovne sile - proletarec in torej ni v mezdnem razmerju, ampak je konstitutivni član združbe."

Vir: Forum, zelo nov zapis

Vse, kar se danes v svetu išče, ima Peko kooperativa. Zaposleni bodo udeleženi pri delitvi presežkov 1/3, prav tako vsi zadružniki glede na višino deleža od ene tretjine ustvarjenih presežkov, ena tretjina od ustvarjenih presežkov se nameni za razvoj zadruge. Inovativnost je, da si od vsakega nakupa vsak zadružnik za 10% od neto plačene cene poveča svoj delež. Tako bomo prišli do vse bolj odgovornih lastnikov, ki si lahko svoje lastniške deleže kadarkoli poljubno povečajo. Izdelujemo trajnostne izdelke v krožnem gospodarstvu, ki so ekološko neoporečni. Se pravi, vsak ima nekaj od tega, kar delamo. Ne škodujemo nikomur, nikogar ne izkoriščamo in ne škodimo naravnemu okolju.

Smo morda družbeno odgovorni? Bi po vašem mnenju morali mediji tak vseslovenski projekt pošteno predstaviti, ga promovirati? Bi morali odgovorni politiki vprašati, ali potrebujemo kakšno pomoč? Nam dodeliti vsaj minimalna sredstva za razvoj zadružništva, glede na dejstvo, da je Slovenija v tem pogledu na repu v EU? Sredstva imajo, le da jih prejemejo instant zadruge in socialna podjetja v stotinah tisočev evrov, da afne guncajo na prirejanju nekakšnih konferenc, kjer ure in ure mlatijo prazno slamo in se hvalijo, kako so uspešni. Zaposlenih pa dva ali trije, ki si delijo super plače, dokler ne zmanjka denarja. Potem pač zaprejo in se gredo kaj drugega, kjer se da načrpati davkoplačevalski denar. Seveda so vedno med prvimi, ki o tem dobijo prave informacije.

Več kot dve leti prostovoljnega dela, brez plačila in polno polen pod noge. Pozno v noč in dan, ni pomembno, ali je sobota, nedelja ali praznik. Ker verjamemo, da je kljub vsemu vredno, saj želiš ustvarjati, da bodo mlajše generacije dobile v roke boljše, kot smo dobili mi. Cena, ki jo plačuje par posameznikov, ki nam ni vseeno za našo slovensko dediščino, za to, je visoka, previsoka.

AMPAK TO ŠE NI VSE!  

To je škandal, ki mu ni para. 

V takorekoč vseh republikah nekdanje Jugoslavije resnično zlorabljajo zaščiteno blagovno znamko Peko in sicer tako, da v trgovinah s tem imenom (ki imajo vse tudi izvirni logotip!) prodajajo vse drugo, le Peko čevljev ne, saj jih nihče ne izdeluje. So samo preprodajalci. To pač stečajne upraviteljice (čeprav je bila z naše strani večkrat o tem izrecno obveščena in opozorjena) ni nikoli motilo. To pač je zloraba blagovne znamke in to najhujša možna, saj gre za degradacijo blagovne znamke in ne samo za zlorabo.

Mnogi kitajski čevlji, ki jih ljudje kupujejo v Peko trgovinah, misleč, da kupujejo kakovost Peka, so najslabše kakovosti in te škode, ki se dela, ne bo nihče nikoli mogel popraviti. Ne, stečajna upraviteljica, magistra pravnih znanosti, ne toži Srbov, Bosancev, Hrvatov in Makedoncev, ampak toži nas Slovence, ki želimo nadaljevati svetlo tradicijo kakovostnega dela in izdelkov našega nekoč največjega in najboljšega čevljarja Peka. Peter Kozina se v grobu obrača, prepričani pa smo, da se bo še kdo znašel v preranem grobu, saj če delaš tako škodo lastnemu narodu, ti višja sila ne more prizanesti in slej kot prej pride račun, ki ga nekateri plačajo tudi z življenjem. 

Peko Makedonija

Peko Srbija


Peko Bosna

Peko Hrvaška


Tako, vsi v tujini delajo nemoteno in grobo zlorabljajo blagovno znamko Peko, ki jih stečajna upraviteljica ni tožila za zlorabo. Morala je tožiti Slovence, ki se trudimo po svojih najboljših močeh zgraditi, kar so politikanti porušili. Kdo pa so vsi po politični liniji nastavljeni kvazi menedžerji, ki izčrpavajo in si delijo menedžerske plače, zaposlenim pa mečejo drobtine z bogato obložene mize, če niso politikanti? 

Kljub preprekam in načrtnemu, sistematičnemu onemogočanju smo razvili prvo kolekcijo zdravih čevljev, ki sodijo na trge po celem svetu. Dokazali smo, da znamo narediti čevlje, ki ne škodijo sočloveku in ne škodijo okolju, tudi ko končajo svojo življenjsko dobo. Prava sramota je, da smo tako obravnavani. Zanimivo je, da davek smo pa obvezani plačati! DDV-ja se ne branijo in vzamejo vsak cent, ki ga moramo plačati. 

Človek ne more verjeti svojim očem in ušesom. Da so na RTV SLO že dogovorjeno oddajo za TV Tednik morali odpovedati, da nismo mogli predstaviti prave ideje v istoimenski oddaji kljub moledovanju, naj nam dajo možnost. 

Se spomnite propada Mure d.d., ko je neka "odrešiteljica" brez zadržkov in ne da bi ji kdo očital zlorabo blagovne znamke, ustanovila AHA - Mura d.o.o., za nameček pa ji je ena izmed Vlad dodelila še 6 milijonov davkoplačevalskih nepovratnih sredstev, ki so res šle v nepovrat predvsem v zasebne žepe??? Za ustanovitev državnega lesnega podjetja v Kočevju je nameščenec Cerar dodelil 20 mio evrov, za ekološko sporno Magno 18 mio.

Za Peko kooperativo niti centa, ko nam je na sestanku, preden nas je vrgel ven, minister Počivalšek zabrusil, da sicer imajo sredstva za razvoj zadružništva, a ne verjame, da to, kar delamo, „pije vodo". Po drugi strani pa smo naredili analizo, kako je z drugimi zadrugami, ki so po nam neznanih poteh in pogojih pridobile tudi po nekaj 100 tisoč evrov za čisto prodajanje megle. Tako pač je. Nekateri, ki se pišejo pravilno, nikoli nimajo problemov lagodno živeti na tuj račun. Drugi, ki garamo, pa naj se znajdemo in naj ne vprašamo po enakopravnosti, ki je v Sloveniji samo na papirju. 

Tako, zdaj Slovenci veste, kako se lahko načrtno onemogoča take, ki nismo na liniji, včasih s strani partije, danes stricev iz ozadja in njihovih lakajev. Vabimo vas, da tudi iz upora pristopite v zadružništvo Peko kooperative in skupaj dokažemo, da znamo stopiti skupaj in zmagati. Premagati zlo, ki v Sloveniji odloča, kdo bo in kdo ne bo. 

V poslovnem načrtu smo načrtovali 3 milijone zagonskih sredstev, ki bi jih pridobili iz različnih virov. En milijon bi lahko ustvarili z doseganjem razlike v ceni od prodaje zalog Peka d.d., če bi stečajna upraviteljica pristala na gospodarno izvedbo stečaja, kar bi tudi v stečajno maso prineslo okoli 1,2 milijona evrov. Z razprodajo prekupčevalcem je bila stečajna masa oškodovana za najmanj 700.000 €.

Če bi ne bili načrtno diskriminirani in bi mediji predstavili korektno naše načrte, bi slovenski narod množično pristopaL. zlahka bi zbrali preostali denar tudi zato, ker bi zaradi večje kredibilnosti pridobili sodelovanje tudi večjih zadružnikov. Tretji vir pa je preko nediskriminatornih javnih razpisov, kateri so znova pisani na kožo samo nekaterim. Pri večini razpisov je pogoj, da posluješ dve leti in da imaš vsaj tri mesece pred vloženo kandidaturo na razpis vsaj dva zaposlena za polni delovni čas. 

Delamo naprej, dogovarjamo se za sodelovanje z znanim tujim oblikovalcem, v delu imamo prvi vegan zdrav čevelj iz naravnih materialov (pluta, konoplja, ananasovo usnje, surova guma, les).
Obiskali bi vse pomembne sejme, saj imamo kaj pokazati, da zberemo naročila. Možnost imamo najeti opremljene proizvodne prostore in zaposliti ljudi, mlade priučiti tudi v tujini. Organizirati proizvodnjo na enem mestu, kar bI pocenilo izdelke, a zaposleni bodo kljub temu pošteno plačani. Strateško osvajati tuja tržišča prek različnih prodajnih poti. 

Zgroženi smo ob vsem tem, a zgodba Peko kooperative (če kdo misli, da je je konec), še zdaleč ni zaključena. Ker ne sme biti zaključena. Je pa res, da v kolikor bodo še naprej letela polena pod noge, se bo treba odločiti, kako lahko to preprečimo. Ali pa končamo, da bodo pomirjeni vsi, ki škodijo nam in temu narodu, ker ne gre za kakšen zasebni projekt, ampak gre za pilotni projekt, ki bi bil lahko vzgled za mnoge druge, ki bi sledili. Iz tega razloga se ne sme končati kar tako. 

Piko na i so postavili oblastniki iz ospredja in iz ozadja, ko so naročili Alpini, naj kupi blagovno znamko. Če bi jo kupili mi, bi bila stvar zdaj precej drugačna. Ljudje mislijo, da je Alpina kupila Peko in se mi pač nekaj gremo, kar je tako in tako nepomembno. Večinski lastnik Alpine je DUTB, saj je zadolžena pri bankah za okoli 38 milijonov evrov. Kako potekajo kadrovanja v DUTB in posledično v družbah kot je Alpina, pa je tudi znano. Po politični liniji. Vsak otrok ve, da bi, če bi Alpina imela resen namen kaj storiti s Pekom, prišla takrat, ko smo se mi entuziasti spustili v zgodbo. 

Če bi takrat, ko je bil razglašen stečaj Peka, Alpina vstopila z namenom ohranitve zdravega jedra s pomočjo svojih strokovnjakov, bi človek verjel, da imajo iskren namen pomagati Peku. Ob svojih visokih zadolžitvah in težavah predvsem na področju modne obutve pa si nalagati dodatne stroške (100 tisoč evrov za nakup blagovne znamke namreč ni malo denarja!) ni ravno razumljivo, očitno so pač morali storiti na vrat na nos, ker so vedeli, da bi blagovno znamko lahko kupili tudi mi in bi bil tako „spor" s tem v zvezi zaključen. 

Kakorkoli, dogovorjen sestanek z vodstvom Alpine se bliža. Pogledali si bomo v oči in si natočili čiste vode. Če hočemo vsi dobro Alpini, Peku in Peko kooperativi, ker smo vsi slovenske blagovne znamke, bomo zagotovo našli skupne točke za možnost sodelovanja. Obe podjetji, Alpina in Peko sta, ne pozabite, tudi vaša, saj ste tudi vi s financiranjem iz bank pomagali, da se o njiju pogovarjamo. Ne bi vam smelo biti vseeno, kaj se dogaja oziroma kaj se bo zgodilo. 

Še enkrat vas vljudno vabimo k sodelovanju, z nekaj kliki in vpisi postanete zadružnik in investitor lahko s samo 20 €, lahko pa strateški z nekaj 10 ali nekaj 100 tisočimi. Čim bo možnost zaposliti vsaj predsednico/predsednika zadruge, bomo sklicali skupščino, še prej bomo dali pobudo, da se pokrajinsko organiziramo zaradi številčnosti, da si boste izbrali svoje predstavnike in bomo lažje delovali. 

Iz revolta bi morala Slovenija pristopiti v Peko kooperativo, da se združimo in naredimo najmodernejšo tovarno za lastno proizvodnjo čevljev, saj v boljšo prihodnost menda ne bomo šli v obutvi, ki je sporna za človeka in naše naravno okolje. 

Sicer pa kot želite. Če hočemo naprej, je treba zavihati rokave, dodati vsaj tistih 20 €, da bo lažje graditi. Vsak evro pride prav. Če ima kdo pomisleke in ga zanima, kam smo do sedaj porabili denar, naj se najavi in lahko pride pogledat vse račune za stroške v računovodskem servisu. Nobenih skrivalnic ni. Vse to preveč počnejo tisti, ki obračajo milijone, celo milijarde € našega denarja. 

Hvala za pozornost in lep pozdrav!

Andreja Repše 
v.d. predsednice Peko kooperative z.o.o.