Prerok Elija

Elija je bil velik prerok. Evangeliji ga postavijo ob bok Mojzesu in Jezus sam je Janeza Krstnika označil za drugega Elija, s katerim nastopijo novi časi, ki jih željno pričakuje Božje ljudstvo. Boljši časi, ki si jih vsi želimo.

O Eliju govorijo berila zadnjih tednov. Slikajo nam brezkompromisnega človeka, ki je edini ostal zvest veri svojih prednikov in je zastavil svoje življenje za to, da bi odpravil pokvarjenost, v katero so padli njegovi rojaki. Ko je v merjenju moči s stotinami uvoženih prerokov in duhovnikov zmagal, jih je dal do zadnjega pobiti. S tem je zapečatil tudi svojo usodo. Pred maščevalno kraljico je ubežal v puščavo. Izčrpan ter razočaran nad sonarodnjaki, ki ga niso podprli, si zaželi smrti. Sledi srečanje z Bogom na sveti gori in neke vrste rehabilitacije preroka.

V vsakem človeku, ki ni duhovno čisto zakrnel, je Elija. Prerok, ki si prizadeva za dobro, se drži resnice in prave vere, ju oznanja in brani. Prerok, ki ga okolica ne razume, ga ne posluša in ga morda celo kaznuje, namesto da bi mu dala prav in ga nagradila. Kaj niso Sokrata zastrupili? Mar ni že Prešeren tožil nad usodo dobronamernega pevca in si želel ljudi, ki v srcu dobro mislijo? Kdo se še ni vprašal, kakšen smisel ima vztrajati v poštenju, ko je opazoval navidez prijetno življenje ljudi, ki jim nista tuja pohlep in prevara? Koliko staršev in starih staršev si misli, da je bilo njihovo prizadevanje zaman, ko se njihovi otroci ne zmenijo za njihove nauke in izkušnje? Do te mere, da so v skušnjavi, da bi tudi sami vse skupaj vrgli v koš in se prepustili modi trenutka. Vse to je doživljal Elija, ko je izčrpan padel pod grm in si zaželel smrti.

A njegov čas še ni prišel. Ko je bil na koncu z močmi, je posegel Bog in ga popeljal na sveto goro. Tam je dobil lekcijo: prerok ne toži ljudi pred Bogom (Satan toži ljudi in jih “špeca”, medtem ko jih Božji Duh zagovarja in brani!). Prerok je poslan, da potrpežljivo vzgaja. Tako kot Bog, ki se je Mojzesu in Eliji prikazal v blagem vetriču, se tudi prerok odpove nasilju, jezi in slabi volji. Vse to ruši, on pa je poklican, da gradi boljši svet.

Ko vam sodelavci in sosedje, otroci in vnuki, politiki in sodniki dajo povod za jezo, razočaranje ali malodušje, pomislite na Elija. Dokler se je jezil nanje in jih poskušal s silo spremeniti, ni nič dosegel. Ali pa prisluhnite papežu: vojno je mogoče dobiti samo tako, da se ji odpovemo. Kajti vsako nasilje, vsaka vojna je poraz človeka.

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.