![](https://uploads.publishwall.si/imgs/2013/06/25/publishwall_resized_1372189734_8615499.jpg)
Sledi vam 4 sledilcev
kostinmozeg
GRE DALJE Skurbana lajdra naša država. Trda mačeha svojim zaslepljenim, na pol in še pol razdeljenim. Vse bolj revnim, dela željnim, brezžično s prižnice ali medijsko vodenim, indoktriniranim dripcem davkoplačevalskim. Gorje, ta trenutek uzurpirajo prihodnost vašim in mojim otrokom! Kako smo nebogljeni, v svoji ignoranci zagledani vase. Ampak revščina je daltonist. Trka na vsa vrata, ne glede s kakšno barve zastave mahate in kakšnemu guruju se klanjate. Psi lajajo...karavana gre dalje, in jutri nekoga čaka tlaka, drugega pa nov del tele novele.
DELU ČAST Starec sede pod drevo, med tršate korenine, roko da si pod glavo, z drugo se za vejo prime. Vigred davna je bila, mlaj se gizdal je rdeči, nanj naslonjeno dekle, pa dišalo je po sreči. "delu čast in vsa oblast", se je muzala parola, "Zadnji tango v parizu", na plakatu coca-cola. Tiho, stežka oča vstane, zdaj, ko mlajev nič več ni, ko je nagnil steklenico, se mu v grlu zaleti. Ni več pesmi, kameradov, v rudniku je utihnil hunt, Prvi maj več nima cene, ni za šankom celih rund. Zlomljena se veja sklanja, grom je scepil stari hrast, guga starega rudarja : "delu čast in vsa oblast..."
Nemirna kri še vrta luknje v srcu,
ponika tiho, počasi skozi čas,
vprašanj vse več,
odgovorov pa malo,
pod svodom čela roj ugaslih sveč.
Kadaver narodni,
ki jé svoje otroke,
ta kanibal, brez zob in brez oči.
V ponošen plašč zavita je brezdomka
noseča, v slami, v tuji štali spi.
Hvala za pohvalo ;)
Najraje sem sam,z vonjem cipres,ko plujem v morje tišine,jih srečam, obraze,ko nemo sem tam,njih čutim prisotnost- bližine -V brlenju vseh sveč,sam s sabo, blodeč,se znani obrazi vrstijo,ti moji ljudje,ki zdaj v sanjah spe,mi zopet kot prej govorijo:" če koga imaš rad,nikdar ne umre - le daleč je,spet ti bo blizu,le čas izvzet - ta naj bo preklet,spet leto konča se v nizu.
Skurbana lajdra naša država.
Trda mačeha svojim zaslepljenim,
na pol in še pol razdeljenim.
Vse bolj revnim, dela željnim,
brezžično s prižnice ali medijsko vodenim,
indoktriniranim dripcem davkoplačevalskim.
Gorje, ta trenutek uzurpirajo prihodnost
vašim in mojim otrokom!
Kako smo nebogljeni,
v svoji ignoranci zagledani vase.
Ampak revščina je daltonist.
Trka na vsa vrata, ne glede s kakšno barvo zastave mahate
in kakšnemu guruju se klanjate.
Psi lajajo...karavana gre dalje,
in jutri nekoga čaka tlaka, drugega pa nov del tele novele.
Življenje je kot rana,
ljubezen kot obliž,
in vsak model se nosi,
kot ekskluziven križ.
Se delam, da ne žuli,
da mlad sem senior,
da minil v njega šoli,
le velik je odmor.
Ne vidim več na tablo,
le v kotu še stojim,
po desni prehiteva,
še lastni me spomin.
Se krčim v širino,
me nič ne veseli,
rahitična je rima,
ki pesem jo trpi.
Ne vem kaj sam bi s sabo,
na dolgočasen dan,
nič, skuhal si bom kavo,
bom umetno razigran.
Namesto križa nosim spomin,
namesto pokore leta pred mano.
Strahopetno ne priznam, da usiham.
Egoistično bi sam rad polizal
zadnje kaplje spoznanja
s plesnivega lastnega bivanja.
Razblinil se bom kot milni mehurček,
lepega dne, brez bolečin,
pomirjeno samozadosten,
na pragu zadnje faze minevanja.
Presenečen nad skrivnostjo
nikoli končanih poti.
Najin odnos je bonsaj.
Simpatičen, negovan, mini.
Ima vse, le velik nikoli ne postane.
Ne pustim mu, da se razraste,
ker potem ne gre na polico,
ni primeren za metanje sence,
da bi si v njej spočil.
Je pa lep in mi bogati vsakdan.
Nikoli ne bo monumentalna sekvoja.
In prav je tako.
V njenem razkoraku je portal,
dostop do višjih sil spoznanja.
Skozi ogledala duše ga prižgeš,
združiš nemogoče,
nevidno glasbo z barvnim gibanjem,
bodoči in minuli izgubljeni čas z večnostjo.
Iz raja je bila pregnana,
kot mušica iz vinske kleti,
v enakonočja vic minljivosti,
ki nikoli ne minejo.
Čisto malo se ga je dotaknila,
a vendar bo v gluhih,
jasnih nočeh najsvetlejši med zvezdami
šepetal Njeno ime.
Ona je nesramno blizu,
tako, da njene potne srage
zdaj po njemu že drsijo,
izdih njen on vdihne sladki
in sta v ljubezni klinču
kakor presta prepletena,
da je vseeno kdo je mož
in kdo je žena,
ker skupaj sta ljubezen ena,
kot lačna zver strasti spojena.
Dokler ni zadnja iskra želje pogašena.
Janez Novak
@janez.novak
Celje eMesto
@celje
Emesto je namenjeno digitalizaciji območja občine Celje. Tukaj najdete vsebine, ki jih objavljajo lokalna podjetja, kmetije, društva in prebivalci. Če želite vsebino dodati to storite iz svojega profila, tako da pri objavljanju vsebine dodate trend #Celje.
Ivančna Gorica eMesto
@ivancnagorica
Na tem mestu lahko objavljate dogodke iz območja naše občine. Dovoljeno je tudi oglaševanje podjetjem, vendar samo iz našega področja. Preden objavite ne pozabite tagirati #ivancnagorica.