PIHALNI ORKESTER ŠENTJANŽ je najstarejši orkester v občini Dravograd. Začetki segajo v leto 1955. Že leto prej je Krajevna organizacija ZB Šentjanž pod vodstvom Franca Barta predlagala, da se ustanovi godba na pihala, hkrati se je namreč že gradil Dom borcev v Šentjanžu. Na ustanovni sestanek, ki je bil 16. januarja 1955 v prostorih stare šole, je prišlo 15 kandidatov. Še isti mesec so se pričele vaje s teorijo, kar je prevzel gospod Jože Stropnik iz Slovenj Gradca, sicer vojaški godbenik. Prvič je godba uradno igrala že junija istega leta, in sicer na otvoritvi Doma borcev, kjer so zaigrali 3 koračnice. Po odhodu Stropnika je vodenje pihalnega orkestra Šentjanž prevzel Jaka Golob z Raven na Koroškem. Gospod Golob, sposoben in priznani godbenik, je godbo vodil kar 20 let, vse od leta 1959 pa do leta 1979. Od začetnih 15 članov so v godbi vztrajali vse do svoje smrti: Milan Grilc, Viktor Vrhovnik in Jože Vravnik, častitljivih 50 let neprekinjenega igranja v godbi pa pripada Simonu Hartmanu, Viktorju Ošlovniku in Francu Vravniku. Članstvo v pihalnem orkestru se je seveda iz leta v leto povečevalo - od prvotnih članov iz Šempetra in Selovca, se je pridružilo več godbenikov tudi iz drugih krajev – Pameč, Libelič, Dravograda, Podklanca, Dobrij itd. Orkester, zrasel iz kmetov in delavcev – glasbenih samoukov- se je širil in pomlajeval s šolanimi godbeniki, ki so ob strokovnem vodstvu dvigovali kvaliteto godbe.

1978. leta je postala godba samostojna, registrirana kulturna organizacija z organi upravljanja, materialna sredstva pa so iskali tudi preko delovnih organizacij, kjer sta se končno izluščila dva glavna partnerja sodelovanja- KOGRAD IGEM in Tovarna ivernih plošč iz Otiškega Vrha - to pa vodilo tudi do uradnega preimenovanja iz Godbe na pihala ZB Šentjanž v Pihalni orkester Šentjanž KOGRAD IGEM LESNA TIP.

1980. leta je dirigentsko palico pihalnega orkestra prevzel gospod Adi Smolar z Mute - in tako se je pričalo drugo, zelo uspešno dvajsetletno vodstvo, ki je godbo zaznamovalo s številnimi spremembami.

1986. leta je dobil pihalni orkester lastno glasbeno dvorano v Domu ZB Šentjanž, število članov se je povečalo nad 40, in brez godbe si ni bilo mogoče predstavljati nobenega krajevnega ali občinskega praznika, prvomajskih praznovanj, obletnic, jubilejev, pogrebov, ...

Aktivnosti, uspehi in tudi odmevnost so se širili, orkester je navezoval stike z drugimi godbami. Leta 1998 je bilo podpisano prijateljsko sodelovanje z Gasilsko godbo iz Loč pri Dobovi v občini Brežice, že mnogo prej, 1988. leta, pa je godba sodelovala z godbo Schlosskapelle Neuhaus iz Avstrije, in tradicionalno sodelovanje z obema uspešno traja z izmenjavo obiskov in drugimi oblikami sodelovanja.

Decembra leta 2000, po smrti gospoda Smolarja, je dirigentsko palico pihalnega orkestra Šentjanž prevzel profesor Alojz Lipovnik z Raven na Koroškem. Število glasbenikov se je povečalo, prav tako konstanten kvaliteten dvig godbe, kar potrjujejo tudi uspehi na tekmovanjih. Med vidnejšimi naj izpostavimo 5-krat osvojeno zlato plaketo na tekmovanjih v Ormožu od leta 2002 do 2008, pa zelo dobra ocena v korakanju na Muti leta 2005, maja 2007, na državnem tekmovanju slovenskih pihalnih godb v Žalcu, pa dosežena zlata plaketa s posebno pohvalo. Prav tako smo junija 2008 prejeli leta pokal na Slovaškem in maja 2011 (Vrhnika- Slovenija) zlato plaketo v tretji težavnosti stopnji. Leta 2007 je bilo pomembno še za eno veliko pridobitev: otvorili smo lastni glasbeni dom, ki smo ga gradili od leta 2004, in na ta dan smo še posebej ponosni, saj je v celoti zrasel z našim delom, s sodelovanjem vseh godbenikov, seveda tudi ob pomoči sponzorjev in občine Dravograd.

Danes šteje pihalni orkester 66 članov. Novi časi zahtevajo nove pristope, kvalitetni dvig pa je možen le z ugodno materialno osnovo, ustreznimi prostori in glasbeno izobraženim kadrom. Prizadevanje za slednje uresničujemo tudi v okviru internega izobraževanja, kar omogoča tudi nov Glasbeni dom Pihalnega orkestra Šentjanž.