Pihalni orkester štorskih železarjev je že od začetka tesno povezan z Železarno Štore. V statutu Bratovske skladnice Berg und Hüttenwerk Štore iz leta 1895 je zapisano, da mora biti vsak član pokopan ob zvokih godbe na pihala, po čemer lahko sklepamo, da je godbeništvo v Štorah prisotno že krepko preko 100 let. 

Prvi pomembnejši mejnik sega v leto 1950, ko je godba pridobila nove lastne prostore in ko je strokovno vodenje prevzel Štefan Vodišek. Z njim se je uveljavila tudi zunaj občinskih meja in sodelovala na različnih manifestacijah in prireditvah po Sloveniji, redno pa je igrala na vseh prireditvah Železarne Štore in na nedeljskih nogometnih tekmah takrat uspešne nogometne ekipe Kovinar. 

Za Vodiškom je leta 1956 strokovno vodstvo prevzel Franc Berghaus, ki je k vajam pritegnil večje število mladih fantov, od katerih so nekateri aktivni še dandanes. Z izbranimi samostojnimi koncerti po parkih in dvoranah od Celja do Rogaške Slatine je godba postala poznana daleč naokrog. 

Leta 1964 je zaradi nesporazumov med člani prenehala delovati. Na pobudo starih godbenikov in s podporo železarne so se glasbeniki ponovno zbrali leta 1969, pričeli pa so tudi poučevati mlade ljubitelje glasbe. Strokovno vodstvo je bilo zaupano prof. Francu Zupancu, ki je bil na čelu godbe kar 32 let. V tem času je imela preko 2.600 nastopov po vsej Sloveniji in zunaj nje, bila je redni spremljevalec Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični in Mladinskega pevskega festivala v Celju. 

Prejela je celjsko Prešernovo nagrado in je dobitnik bronaste, srebrne in zlate plakete s tekmovanj slovenskih pihalnih orkestrov na drugi težavnostni stopnji. 

Leta 2002 je dirigentsko mesto prevzel Matej Mastnak. Orkester se je kadrovsko in strokovno dopolnil ter uspešno nadaljuje tradicijo in dober glas štorske godbe širi po vsej Evropi. Ima nove urejene prostore v KD Štore, kjer redno vadi dvakrat tedensko.

Jani Jurkošek, podpredsednik društva