Članek
Spomenica o slovenskem teritoriju na južnem bregu Dragonje
Objavljeno Jul 28, 2015

Courpermanente d'arbitrage

Palais de la Paix

Carnegieplein  2

2517   KJ  La Haye

Pays Bas   

 

Zadeva :     Slovensko-hrvaška meja v Istri med občinama Piran in Buje

Spoštovani !

 

V pričakovanju Vaše odločitve o slovensko-hrvaški meji na  morju in na kopnem smo se neposredno prizadeti slovenski državljani odločili, da na Vas naslovimo  javno spomenico , s katero izražamo našo skrb in našo trdno odločenost, da ne bomo sprejeli odločitve, ki bi kršila temeljne človekove pravice ter nam odvzela našo osebno lastnino ter Sloveniji del državnega  ozemlja.

V upanju, da boste naša stališča upoštevali, se Vam vnaprej zahvaljujemo za Vašo pozornost.

 

                             S  spoštovanjem 

Joško Joras

Sečovlje 01, 6333 Sečovlje

Škof Anton

Parecag 301, 6333 Sečovlje

Ana  Hafner,

Solastnica stavbe v obnovi, Parecag 300, 6333 Sečovlje

E-pošta: podpisniki.spomenice2015 @gmail.com

Tel. 05-6740911



Sečovlje, 25.06.2015

 

 

 Spomenica o slovenskem teritoriju na južnem bregu Dragonje

 

Podpisani prebivalci  in imetniki nepremičnin na južni strani reke Dragonje , ki kljub prikritim grožnjam premoremo dovolj poguma za razkritje naših pogledov in namer, želimo – tudi v imenu tistih, ki se zaradi številnih neljubih izkušenj ne upajo izpostaviti-seznaniti slovensko in tujo javnost, predvsem pa sodnike Arbitražnega sodišča, ki odloča o mejnem sporu, z našo najodločnejšo namero, da ne bomo sprejeli nobene rešitve, katera bi ozemlje južno od reke Dragonje, ki je predmet arbitraže, dodelila republiki Hrvaški, čeprav ni bilo del hrvaške države nikoli v zgodovini.

Celotna Evropa ogorčeno protestira in uvaja sankcije zaradi ruske zasedbe polotoka Krima. Bi sedaj ista Evropa lahko dopustila, da Hrvaška obdrži teritorij, ki ga je leta 1991 okupirala zoper voljo prebivalcev ter v nasprotju s praktično vsemi zgodovinskimi, geografskimi in politično-upravnimi dejstvi.

Spodaj podpisani izjavljamo, da bo vsaka morebitna razsodba Arbitražnega sodišča, ki bi nas dodelila Hrvaški, za nas popolnoma nepredstavljiva , zato jo absolutno zavračamo in se ji bomo uprli z vsemi sredstvi.

 

Joško Joras

Sečovlje 1, 6333 Sečovlje

Anton Škof

Parecag 301, Sečovlje 6333

Ana Hafner

Solastnica nepremičnine Parecag 301

Sečovlje, 25.06.2015



Obrazložitev:

 

Gre za ozemlje, kidelno spada v Krajinski park Sečoveljske soline;odlok o ustanovitvi naravnega parka je sprejela občina Piran dne 26.1.1990 in je bil leta 1993 uvrščen  na seznam mednarodno pomembnih močvirij pod okriljem Ramsarske  konvencije. Na delu parka na levem bregu  Dragonje stoji le nekaj hiš in vse so v lasti slovenskih državljanov.

Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta se s skupno izjavo , podpisano 10.06.2005,obvezali,da bosta do končne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja  spoštovali stanje na dan osamosvojitve . Republika Hrvaška pa je  storila številna enostranska dejanja in sprejela pravne akte, s katerimi spreminja politično in administrativno  suverenost nad mejnimi ozemlji z ozirom na stanje ob razpadu nekdanje Jugoslavije  leta 1991 in tako skuša prejudicirati rešitev mejnega vprašanja.

Že od proglasitve neodvisnosti dveh republik hrvaške oblasti posegajo po slovenskem morju in ozemlju. Hrvatje so zgradili začasno kontrolno točko na parcelah, ki so last Republike Slovenije in celo posameznikov, slovenskih državljanov. Onemogočajo slovenskim ribičem ribarjenje v južni polovici Piranskega zaliva  in so celo postavili školjčišča v slovenskem morju. Kar nas najbolj vznemirja in nas osebno prizadeva pa je postavitev ponarejene  zemljiške  knjige, s katero si Hrvaška prilašča zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije ( s katerimi upravlja Slovenski sklad kmetijskih  zemljišč) ter posesti posameznikov, slovenskih državljanov.  Dokaz, da gre za nezakonito prilastitev, so kupoprodajne pogodbe in vknjižena lastnina v Piranski zemljiški knjigi. Te terene hrvaške oblasti prodajajo, ne da bi obvestile prave lastnike.

Neposredno prizadeti slovenski državljani nismo imeli doslej možnosti, de bi Arbitrom predstavili naša stališča, kar nas skrbi, ker nimamo nobenih zagotovil, da slovenske oblasti ravnajo ustrezno, da bi zavarovale temeljne človekove pravice.

Izjavljamo, da nikakor ne moremo sprejeti krivične razsodbe, ki bi odtujila našo zasebno  lastnino  ter ozemlje Republike Slovenije.

V kolikor naše zahteve ne bodo upoštevane, si pridržujemo pravico, da bomo sledili zgledu Libelič na Koroškem  po prvi svetovni vojni ter predvsem državljanov Gradina in Pregare, ki so dosegli potrditev pripadnosti njihovega ozemlja Republiki Sloveniji, in to celo v obdobju nedemokratičnega režima leta 1954.(See attached file: 1 2015 Spremni dopis.jpeg)(See attached file: 2 2015 Spomenica o slovenskem ozemlju.jpeg)(See attached file: 3 2015 obrazložitev.jpeg)(See attached file: 4 2015 območje KPSS v RS.jpeg)(See attached file: 5 2015 spremni dopis v F.jpeg)(See attached file: 6 2015 spomenica v  F.jpeg)(See attached file: 7 2015 obrazložitev v  F.jpeg)(See attached file: 8 2015  Poslano tudi.jpeg)(See attached file: 9 2015  Poslano tudi.jpeg)

klikni na poslane dokumente:

malo starejši vsi vemo, kje je bila meja med Slovenijo in Hrvaško pred razpadom Jugoslavije. Na hribu pred Bujami je stala tabla Hrvaška. Tja se bodo Hrvati morali umakniti, če in ko bo arbitražno sodišče razsodilo pravično.