Govor podpredsednice Državnega zbora Polonce Komar na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu državnosti, 24. junij 2014

Spoštovani Slovenke in Slovenci,

državljanke in državljani,

spoštovani visoki gosti!

V veliko zadovoljstvo in v čast mi je, da vas ob današnjem svečanem dogodku, ob državnem prazniku lahko nagovorim.

Tako kot pred 23 leti je tudi danes Slovenija na zgodovinski prelomnici. Vendar moramo priznati, da je namesto prazničnosti ob obletnici nastanka slovenske samostojne države med državljani čutiti negotovost, apatijo, razočaranje. Težko se sprijaznemo z dejstvom, da je Slovenijo kriza prizadela bolj kot večino drugih članic EU. Kot takrat smo tudi danes Slovenke in Slovenci pred pomebnimi dilemami in odločitvami, ki bodo imele daljnosežne posledice in pustile velik pečat v slovenski zgodovini. Prepričana pa sem, da bodo te spremembe današnje negativne smernice obrnile na bolje.

Konec 20. stoletja smo Slovenci z zanosom in optimizmom, pa tudi z zbranostjo in artikulacijo, ki smo jo zmogli v zgodovinskem trenutku, uresničili tisočletni sen, ki je dan le nekaterim narodom – svojo državo. Če smo desetletja omahovali in se prepričevali, da smo premajhni in ne moremo samostojno živeti, smo na prelomu stoletja izkoristili zgodovinsko priložnost in dokazali, da zmoremo. Ključna je bila naša samozavest, ki je jedro narodove samobitnosti.

Uveljavitev svojih interesov in odgovornost za lasten razvoj smo videli le v samostojni in neodvisni državi. Ko smo se podajali na to pot, so nam bile zgled demokratične vrednote in blagostanje zahodnega sveta. In ni nam bilo lahko! Ko smo se na plebiscitu odločali za svojo državo, se nismo odločali samo za blagostanje, za tržni sistem, temveč za korenito spremembo političnega sistema. Za to smo bili pripravljeni tvegati največ – tudi svoja življenja!

Iz današnje časovne distance lahko ugotovimo, da smo se odločili pravilno. Veliko ciljev smo že dosegli, še več pa jih je pred nami!

Res, še pred nekaj leti se je zdelo, da smo dosegli vse, kar je bilo doseči mogoče, a kratkotrajen uspeh nas je nekoliko uspaval. Danes se izkazuje, da nismo vedno delali najbolje. Da smo bili kdaj nedosledni, da je bil uspeh le navidezen, da do bistvenih premikov v naši družbi in predvsem v naših glavah ni prišlo. Slovenci smo se res zgodili kot narod, žal pa nismo odrasli kot nacija. Nismo in ne dosegamo še te stopnje zrelosti, da bi prevzeli nase odgovornost za lastne napake. Svetovno finančno krizo je povzročil pohlep mednarodne finančne oligarhije, v Sloveniji pa pohlep vplivnih, tranzicijskih elit. V procesu privatizacije in tranzicije so v Sloveniji nekateri spremenili politične privilegije v zasebno lastnino.

Slovenci se vse premalo zavedamo, da Evropska unija ni tuj dejavnik, temveč naša skupna država. Uživamo v privilegiju miru. Enakopravno smo povezani z EU in prijateljujemo z državami, s katerimi smo bili nekdaj v vojni. To dokazuje, da smo se nakaj naučili. Tudi globalno lahko preživimo le skupaj. Tržni ekonomiji, konkurenčnosti, inovacijam in napredku se namreč ne smemo odpovedati. Zato se tudi Sloveniji obetajo spremembe, posledice teh sprememb pa bodo velike. Ampak verjemite – brez sprememb ni napredka! Šele ko se bomo v Sloveniji zavedli lastnih napak, lahko načrtujemo in izvedemo izboljšave. V naslednjih letih bodo potrebni naša zbranost, poenotenje in pogum, da bomo sprejeli strateške odločitve in usmeritve.

Odgovornost je vedno individualna. Razumem razočaranje ljudi nad politiko, pa vendar: tisti državljani, ki ne gredo na volitve in torej ne izkoristijo svoje ustavne pravice, ne opravijo svoje dolžnosti in težko govorimo o njihovi odgovorni državljanski drži; tisti, ki se pridružijo civilni družbi in vstajnikom zgolj zato, da zrušijo vlado, ali zato, da pridejo v parlament, niso državotvorni; tisti mediji, ki ne poročajo o vsebini, temveč skrbijo le za svojo naklado oziroma gledanost in prodajajo bombastične zgodbe, ne delujejo odgovorno; tisti poslanci in politiki, ki ne delujejo v dobro ljudi, temveč v dobro stranke ali pa za lastne interese, niso državotvorni; pa neuspešni menedžerji ter sodniki, če sodijo po liniji najmanjšega odpora; in intelektualci, pa akademiki, ki molčijo – vsak, prav vsak nosi svoj del odgovornosti za stanje v naši družbi!

Nas Slovence res lahko združuje le oportunizem – nekdaj do Beograda, danes do Bruslja? Mar ni že čas, da odrastemo, da smo kritični, vendar ne kritizerski? Zavedeti se moramo, kdo smo in kaj hočemo. Zavedati pa se moramo, da smo lahko uspešni le z ustvarjalnim dialogom, drug ob drugem in ne drug zoper drugega!

Naša majhnost ne dopušča velikih duhov. Slovenci zelo težko sprejemamo drugačnost. Kocko v legosistemu, ki nekoliko štrli, hitro odstranimo; kritične izločimo, samoiniciativnost in pridnost radi zatremo, mladi z odličnimi idejami raje iščejo priložnosti v tujini. Zato se razširjajo povprečništvo, povzpetništvo in prepletanje nezdružljivih funkcij.

Složno sobivanje v demokratičnih državah terja veliko mero strpnosti, medsebojnega sprejemanja in spoštovanja drugačnosti. Če ne dopuščamo drugačnosti, imamo vse manj osebnosti. Zato nimamo vizije in nimamo strateškega programa.

Sedanjo globalno krizo zaznamujejo na osebni ravni predvsem kriza vrednot in potrošništvo, na nacionalni ravni pa prevelike razlike med posameznimi sloji prebivalstva. Spoznali smo, da je treba v vseobsežni krizni situaciji redefinirati družbena razmerja. Naredimo še korak naprej: obstoječa kriza v Sloveniji, ki je tudi moralna, je priložnost za samoočiščenje, za novo rast, nove ideje, nove priložnosti.

Spoštovani!

Slovenija je na prelomnici. Spoznali smo, da lastna država sama po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha. Prelomni trenutki zahtevajo temeljit premislek. Rešitve niso enostavne ali enoznačne, tudi niso neboleče, vendar brez njih blaginje ne bomo dosegli. Slovenija ima še vedno dobre možnosti za nov zagon. To pa je mogoče doseči le z zavzeto aktivnostjo v skupnem iskanju novih priložnosti in idej ter ob tvornem sodelovanju vseh političnih akterjev in vseh vej oblasti, medijev, civilne družbe in posameznikov, akademikov, znanstvenikov, podjetnikov … Z iskrenostjo, spoštovanjem, poštenostjo in državniško držo!

Potrebna sta odprtost in jasna politika, ki deluje z zgledi in odkrito nagovarja državljane. Refleksija, temeljit premislek, pa se prične pri vsakem posamezniku.

Parlament je ogledalo vsake družbe, saj so v njem zastopani izvoljeni posamezniki neke konkretne družbe in se realna razmerja v družbi vanj preslikavajo; tako nivo splošne razprave in vključevanje idej civilne družbe kot zastopanost posameznih interesnih skupin, odražajo pa se tudi splošna morala in vrednote družbe. Menim, da je ena temeljnih pomankljivosti sedanjega trenutka pomanjkanje političnega dialoga. Sama vidim parlament kot odprt prostor, ki povezuje civilno družbo in politiko, ki omogoča, da v politični prostor vstopajo nova znanja, sveža strokovna spoznanja in rešitve ter življenjske ocene pri izvajanju zakonskih rešitev. Naši skupni cilji morajo biti parlament, ki bo presegel strankarske delitve, krepitev parlamentarizma ter izgradnja demokratične tradicije. In ne pozabimo, poslanci smo kot predstavniki različnih političnih strank in nazorov izvoljeni na demokratičnih volitvah v ta parlament. Tukaj smo zaradi ljudi in za ljudi! In to je demokracija!

Spoštovani!

Slovenci dokazujemo, da smo dobri ljudje. Da skupaj zmoremo neverjetne stvari. O tem priča tudi nedavno zbrana pomoč poplavljenim ter številne druge dobrodelne akcije, ki kažejo našo nesebičnost in odprto dušo. Vendar za obstoj ter za razvoj naroda in nacije to ni dovolj. Ni naroda in ni nacije brez samozavedanja in samospoštovanja. Slovenski plebiscit in vojna za Slovenijo nosita temeljno sporočilo; ob politični enotnosti in odgovornosti je mogoče uresničiti še tako zahtevne in negotove, vendar jasne cilje, ki so usklajeni z ljudsko voljo.

Spoštovani!

Naj se naše strasti v teh dneh ne razgrevajo zgolj ob športnih dogodkih, kot je nogomet, naj nas pozitiven naboj in strast, sodelovanje, druženje in nov zagon vodijo tudi pri oblikovanju naše družbe in prihodnosti.

Želim si, da bi gradili na skupnih spoznanjih in na dejanjih, ki nas združujejo. Da bi verjeli vase in v svoje sposobnosti. Naša prihodnost je odvisna predvsem od naših odločitev in našega ravnanja, ne le od vlade in države, ampak tudi od medsebojnega sodelovanja, ki bo vključevalo politiko, gospodarstvo, znanost, medije, civilno družbo in družbo kot celoto. Država nam ni bila niti podarjena, niti ni sama po sebi umevna; treba jo je negovati, spoštovati, skrbeti za sočloveka, ohranjati slovenski jezik, slovensko kulturo. Pomembno je tudi, da mladi dojamejo pomen demokracije in da se aktivno vključijo v soustvarjanje svoje prihodnosti. Družbo lahko tvorijo samo bistveno bolj motivirani državljani, kot so danes. Ključ do motivacije pa sta zaupanje in uspeh.

Slovenija smo ljudje. Proces spremembe miselnosti, spremembe v srcu in duhu, je in bo najtežji del preobrazbe vsake družbe. Naša življenja so pomembna, so bistvena in odražajo življenje države. Tudi ustavne norme oživijo, ko postanejo kaj več kot le črka na papirju, ko jih živimo, ko jih čutimo.

Spoštovani državljanke in državljani, spoštovani poslanke in poslanci!

Prihodnost nam ponuja nove izzive. Nič ne bo kot doslej! Tukaj smo, različni, vendar skupaj! Verjamem, da bomo zmogli! Verjamem, da boste v skupno dobro delovali tudi vi. V dobro Slovenije, naše domovine.

Vsem Slovenkam in Slovencem, vsem državljankam in državljanom čestitam za praznik, za dan državnosti!