Zaèetek organiziranega dela godbe na pihala v Radeèah sodi v leto 1910. Nekateri podatki dokazujejo, da je že okrog leta 1906 obstajala skupina godbenikov, ki je obèasno nastopala, imela pa je samo podeželski znaèaj.

V letu 1910 je na pobudo uglednega uèitelja Leopolda Potrebina in župnika Hierša iz Radeè pl. vitez Gutmanstahl kupil 12 glasbil in jih podaril cerkvi. Župnik Hierš je prièel zbirati mlade fante in jih zaèel pouèevati glasbe. Zaèetno delo je nadaljeval organist Franc Horvat.

Po zaèetku I. sv. vojne 1914 leta je godba prenehala z delom. Skoraj vsi godbeniki so bili vpoklicani pod orožje, glasbila pa so bila shranjena v radeškem župnišèu.

V letu 1919 je prièel godbo na novo organizirati Franc Volariè iz Brunške gore. Vsi preživeli godbeniki so se takoj vkljuèili v godbo, prazna mesta pa so zasedli mlajši fantje, katere je kapelnik Volariè intenzivno pouèeval v igranju, tako da je godba že 19.3.1921 prviè po vojni javno nastopila.

Tako kot pred vojno, je tudi po vojni godba delovala pod okriljem Kulturno-prosvetnega društva »Kmetska knjižnica«.

Leta 1923 je mesto kapelnika prevzel Anton Vodenau. Število godbenikov se je iz leta v leto veèalo, zato so leta 1926 s posojilom Okrajne posojilnice v Radeèah nabavili 20 novih glasbil.

RADEŠKA GODBA V LETU 1928

Župan: Anton Pogaènik, odbornika: Anton Sotlar, Janko Simonèiè, kapelnik: Anton Vodenau; godbeniki: Jože Rozman, Marcel Podlesnik, Janko Strniša, Anton Titovšek, Ivan Krohne, Alojz Kovaèiè, Slavko Koren, Franc Zagorc, Anton Pražen, Jožef Kavšek, Vinko Kavšek, Albin Verbiè, Ivan Bajs, Lojze Kljuèevšek, Ivan Mrežar, Anton Rossi, Karl Strniša, Jože Peternel, Rudi Brilej, Franc Kržan.

Leta 1926 je prišlo do hudega spora med odborom »Kmetske knjižnice« in godbo, ki je dejansko obstajal vse od ustanovitve godbe. Odbor »Kmetske knjižnice« je namreè vztrajal, da se godba preimenuje v »orlovsko godbo«, na kar pa godbeniki niso hoteli pristati.

Položaj se je še poslabšal s prihodom kaplana Jožeta Rota v Radeèe. Kaplan je imel slab odnos do godbenikov, predvsem pa je hotel doseèi nadzor nad delom in življenjem godbe. Zaradi odpora godbenikov, jim je s pomoèjo sodišèa leta 1930 pobral uniforme in glasbila.

Godbeniki so zaèeli snovati novo, samostojno glasbeno društvo »Savski val«, zopet pod vodstvom kapelnika Volarièa, kar jim je leta 1930 tudi uspelo.

Leta 1931 na èelo godbe stopi kapelnik Albert Zupanc, ki je vodil strokovno delo v godbi vse do leta 1936, ko godbo zopet prevzame kapelnik Volariè.

Savski val leta 1932

Kapelnik: Albert Zupanc; godbeniki: Ivan Jazbec, Karl Strniša, Franc Hriberšek, Franc Rossi, Marcel Podlesnik, Anton Titovšek, Jože Medved, Anton Vodenau, Ivan Bajs, Rudi Brilej, Ivan Pohar, Franc Lipec, Franc Peternel, Janez Pinoza, Matija Kozorog, Jože Jakopiè, Jože Majhenc, Ferdo Laznik, Mirko Kozorog, Ivan Krohne, Polde Debelak, Herman Arman, Albin Jazbec, Vinko Verbiè, Lojze Kovaèiè.

Godbeniki v tem èasu niso imeli stalnega prostora za vaje, zato so na pobudo godbenika Antona Pražna v maju leta 1937 prièeli z izgradnjo godbenega doma v središèu Radeè, katerega so otvorili junija 1938 leta.

Aktivnost godbe je v èasu II. svetovne vojne zamrla. Godbeniki so bili po veèini izseljeni. Tisti, ki so ostali doma, so se trudili, da bi kar najbolj uspešno oèuvali glasbila in notne arhive.

Takoj po osvoboditvi leta 1945 so godbeniki pod taktirko Antona Vodenaua uspešno nadaljevali delo, vendar v svojem Godbenem domu šele februarja 1946. Godba se je v tem obdobju sooèila s pomanjkanjem godbenikov, zato so zaèeli izobraževati podmladek.

V letu 1948 po enoletnem dirigiranju Alberta Zupanca (1947-1948) taktirko zopet prevzame Franc Volariè. Na izrednem obènem zboru so izvolili novo vodstvo in sprejeli sklep o vkljuèitvi glasbenega društva »Savski val« v organizacijo Kulturno umetniških društev SKUD Ivan Cankar, ki je v tem èasu delovalo v Radeèah.

Strokovno vodstvo je po letu 1951 ponovno prevzel Albert Zupanc, vodstvo društva pa se je ubadalo s pridobitvijo novih uniform in adaptacijo glasbenega doma. Godba je v tem èasu veliko nastopala, saj je bila poznana kot množièen in kvaliteten kolektiv.

Radeška godba leta 1952

V sredini spredaj kapelnik Franc Volariè, predsednik mestne obèine Ferèi Miler in predsednik godbe Ivan Zahrastnik. Godbeniki: Lojze Kovaèiè, Anton Pražen, jože Medved, Ivan Bevk, Mirko Cot, Dolfi Vodišek, Miha Peternel, Lado Cot, Vinko Kavšek, Jože Kavšek, Jože Kurent, Polde Debelak, Ivan Jazbec, Franc Hriberšek, Karl Rozman, Rudi Rozman, Anton Plazar, Karl Plevel, Ivan Krohne, Štefan Kovaèiè, Marjan Cot, Mirko Kozorog, Rudi Glavaè, Franci Lipec in Janko Kovaèiè.

Poleg moène podpore mestne obèine se je vse bolj èutila tudi materialna pomoè delovnega kolektiva Papirnice ter ostalih radeških podjetij.

V letih 1954-1956 je dolžnost kapelnika ponovno prevzel Franc Volariè, v letih 1956-1958 pa je bil za kapelnika izbran Bogomir Hrovatiè. Strokovno vodenje godbe med letoma 1958-1963 zopet prevzame Franc Volariè.

Kljub uspehom se je pojavljalo vprašanje materialne preskrbe za daljšo bodoènost. Zato leta 1959 Tovarna papirja Radeèe prevzame pokroviteljstvo, godba se preimenuje v Sindikalno godbo Tovarne papirja Radeèe.

Leta 1963 je strokovno vodstvo godbe ponovno prevzel Albert Zupanc, ki je svojo dolžnost opravljal do leta 1969, ko dirigentsko palico prevzame Jože Rus iz Hrastnika, s pomoèjo katerega je godba strokovno napredovala in tudi ogromno nastopala v Radeèah kakor tudi drugod po Jugoslaviji.

V letu 1978 je orkester proslavil svojo 65 – letnico in se preimenoval v Pihalni orkester radeških papirnièarjev – PORP. V okviru praznovanja je orkester razvil tudi svoj prapor.

Pihalni orkester leta 1977

Orkester je bil iz leta v leto bolj uspešen in napreden. To dokazuje ustanovitev mažoretne in bobnarske skupine v letu 1983. Obe skupini sta pomenili prodor mnogih mladih ljudi v vrste PORP. Z njihovo vkljuèitvijo se je število èlanov PORP povzpelo preko 70. V tem èasu se priène poglobljeno sodelovanje z Glasbeno šolo Radeèe.

V juniju 1988 se je orkester udeležil tekmovanja III. skupine orkestrov v Žalcu in dosegel zlato plaketo v koncertnem in figurativnem programu.

Naslednje leto, 1989, je orkester v Radeèah na tekmovanju II. skupine orkestrov potrdil uspeh, saj je zopet dosegel zlato plaketo v koncertnem in figurativnem programu.

Maja 1990 se je orkester znova preizkusil v tekmovanju, in sicer v Portorožu v I. skupini orkestrov, kjer je v koncertnem programu dosegel srebrno plaketo, v figurativnem programu pa zlato plaketo.

Na vse tri zavidljive nagrade so zelo ponosni, saj so plod trdega dela in odrekanja vsakega godbenika.

Po letu 1990 so se v orkestru zaèele težave predvsem finanène narave, tudi èlanstvo je prièelo poèasi upadati. Dotoka mladih iz glasbene šole je bilo vse manj. Bobnarska skupina v tem èasu zaradi težav pri strokovnem vodenju preneha z delovanjem. Navkljub vsemu je orkester veliko nastopal in uspel prebroditi vse težave, predvsem z družabnostjo med èlani orkestra in uspešnim vodenjem orkestra.

Gradnja HC Vrhovo v letu 1991 je povzroèila korenite spremembe radeškega mestnega jedra, v letu 1992 je bila predvidena tudi rušitev godbenega doma. Zagotoviti je bilo potrebno nove prostore za delo orkestra in njegovih skupin. V ta namen se je pod okriljem Tovarne papirja Radeèe obnovil in priredil dom TVD Partizan, tako da se je spomladi 1992 PORP z mažoretno skupino v paradni povorki preselil iz starega v novi Godbeni dom, kjer so leta 1997 v vadbeni dvorani nastali posnetki za svojo prvo kaseto z naslovom S pesmijo našo.

Pihalni orkester radeških papirnièarjev leta 1992

Dirigent Jože Rus, predsednik Franci Klanšek, praporšèak Rudi Špringer; godbeniki: Primož Grahek, Aleksej Kranjec, Simon Mekše, Zoran Mekše, Robert Zorec, Melita Zorec, Nikolaj Zorec, Franjo Èikvar, Ivo Kašiè, Milan Kenda, Aleš Breznikar, Dejan Poèivalšek, Miroslav Brus, Mitja Brus, Franci Bec, Uroš Lukiè, Marko Lukiè, Tomaž Kmetiè, Suzana Rozman, Simona Kaèiè, Barbara Kajiè, Nuša Majhenc, Matej Nograšek, Tomaž Nograšek, Edi Koritnik, Franci Planinc, Marko Kravogel, Matjaž Kosem, Urban Hudoklin, Roman Plazar, Boštjan Lazar, Damijan Rus, Peter Blaj, Rudi Ribiè, Jože Medved, Rudi Jevševar, Franc Peternel, Leon Žibert, Franci Žnidaršiè, Silvo Sotlar, Marko Krajšek, Marjan Krohne, Jure Šlogar, Miha Peternel, Drago Bregar, Ivan Titovšek, Adolf Šebat, Andraž Ivšek, Ludvik Blaj, Borut Blaj in Herman Krèovnik.

Leta 2000 mažorete ustanovijo svoje društvo Mažorete RAP Radeèe, dirigent orkestra postane akademski glasbenik Tomaž Kmetiè, ki svoje delo opravlja do leta 2002.

Na izrednem obènem zboru 2002 godbeniki potrdijo novi upravni odbor in novega dirigenta akademskega glasbenika Boštjana Župevca, ki z oktobrom 2002 prevzame strokovno vodenje orkestra.

S skrbno izbranim programom ter veliko vnemo in trudom so v letu dni uspeli izdati svojo prvo zgošèenko ob 90. obletnici orkestra z naslovom 1913 - PORP - 2003, katera je bila posneta v živo na božièno novoletnem koncertu 2002, delno pa tudi v vadbeni dvorani Glasbenega doma.

Pihalni orkester radeških papirnièarjev leta 2003

Spredaj v sredini dirigent Boštjan Župevc; godbeniki: Kristjan Erman, Milan Kenda, Nikola Podlesnik, Janez Bregar, Robert Zorec, Matic Titovšek, Franci Bec, Dejan Poèivalšek, Suzana Rozman, Tonika Titovšek, Blanka Mrežar, Klavdija Feguš, Ines Martinšek, Adriana Plevel, Sergej Sumrak, Grosek Aleš, Matjaž Kosem, Jan Kovaèiè, Roman Plazar, Drago Bregar, Urban Zeliè, Franci Kosem, Adolf Šebat, Rudi Jevševar, Franci Žnidaršiè, Danilo Roter, Rudi Ribiè, Marjan Krohne, Rok Glavan, Lucijan Rop, Silvo Sotlar, Miha Peternel, Sumrak Bojan, Sebastijan Snoj, Borut Blaj, Ivo Kašiè in Rok Kramžar.

Sezona 2003-2004 je bila za orkester prelomna saj so se po dolgem èasu zopet prijavili na državno tekmovanje godb, kjer so maja 2004 v Železnikih prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo, na katero so zelo ponosni.

Pihalni orkester radeških papirnièarjev leta 2004 na tekmovanju v Železnikih

Ponosni so tudi na prejeto priznanje – srebrnik Obèine Radeèe, ki so ga prejeli za izvedene kulturne aktivnosti v obèini ter za zavidljiv dosežek na letošnjem tekmovanju.

Poleg izdaje zgošèenke so bili godbeniki v zadnjem letu zelo aktivni, saj so veliko nastopali po Sloveniji in na Hrvaškem.

Nastopi 2002/2003: