Odločila sem se, da bom pričela s pisanjem dnevnika. Ker bo ta dnevnik drugačen, kot pišem ponavadi, sem se odločila, da naredim novo stran, kjer bom objavljala samo dnevnike. Upam, da redno, ker ponavadi se mi kar redno zgodi, da izgubim začetni zagon. 

Blog pišem zaradi sebe, namenjen pa je tudi mojim prijateljem DIP-ovcem, ker vem, da če bom padla, da mi bodo pomagali, ter če bom obupala, mi bodo dali brco, ter če bom v težavah, mi bodo svetovali. To bo moje darilo sebi za praznike, saj ni treba, da je novo leto no začetek, vsak dan je lahko nov začetek. In danes je pravi čas za začetek.

Današnji dan je bil delaven, pekla sem potice in se trudila, da bi naredila pravilno. Nisem hotela klicati mami, ko sem zašla v težave, ker je bila v službi in je nisem želela motiti. Upala sem, da bom naredila vse prav, vendar smo ugotovili, da potica ni bila dovolj pečena, pa ker je bila orehova, katera rada zapeče če ni prav narejena, je pekla. Zaradi tega sem se razburila. Prav tako sem se prepustila čustvom in spustila nekaj solz, medtem, ko sem gledala televizijo in je bilo govora o pesmi Sveta noč.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila delati po svoje, saj sem upala, da so recepti v revijah pravilni in se peče toliko časa, kot je zapisano v receptu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila delati po svoje, saj nisem vedela, kateri recept je pravi in sem delala po tistemu, ki sem ga zapisala na internetu, vendar sem vseeno naredila napako, ko sem orehe prelila s toplim mlekom in sedaj potica peče.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da nisem klicala mamice, ko sem zašla v težave, saj je nisem hotela motiti v njenem službenem času, saj sem jo že klicala dopoldne in spraševala nekaj stvari. Bala sem se, da bo jezna name.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila prehitro sklepati glede časa, ki mi lahko mami posveti pri pomoči za peko, saj sem se sama odločila, in je ne klicala, čeprav bi jo lahko, oziroma bi jo mogla.

Odpustim si, da sem sprejla in se prepustila negativnim mislim in sem se tako samo slabo počutila in nisem vedela kaj naj naredim. Spravila sem se na rob obupa, čeprav to ne bi bilo potrebno. Na srečo sem prišla kmalu k sebi, vendar sem takoj pričela s prehranjevanjem.

Odpustim si, da sem sprejela in se odločila, da pojem največji kos mesa, čeprav v resnici nisem bila toliko lačna in bi bilo dovolj, da bi vzela manjši kos. To me že tepe, saj imam težave z želodcem, saj imam občutek, da sem zopet dobila kislino, ker sem jedla mastno hrano.

Odpustim si, da sem sprejela in si na krožnik poleg mesa in francoske solate dodala še majonezo, da sem vanjo namakala meso. Moj želodec ne prenese toliko maščobe in zaradi tega moram paziti na svojo prehrano. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da mi maščoba ne škoduje, ker sem imela pred časom obdobje, ko mi res ni škodovala, vendar sem do sedaj že ugotovila, da mi maščoba ne paše več, vendar sem ponovno pretiravala z njo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jokati in čustvovati, medtem, ko je bila po televiziji zgodba o pesmi Sveta noč. Žal ne vem kako je prišlo do tega, vendar za praznike sem preveč čustvena, sedaj pa so misli zatavale še do pokojne babice. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti na babico, ter kako smo vsako leto do sedaj na zaveso v njeni sobi obesili lučke, da je bilo tudi v njeni sobi bolj praznično. Hotela sem naročiti staršem, če bi tudi letos tako okrasili zaveso, saj sama ne morem stopiti v njeno sobo.