Najprej aplavz in čestitke meni. Sem pridna in sem že sedmi dan povrsti pričela s pisanjem bloga. Ne, nisem samovšečna, ampak ponosna nase.

Včeraj sem končno gledala seminar z naslovom 2012 Seminar učinkovite preobrazbe naših miselnih in vedenjskih vzorcev, ki ga dobite, če kliknete na naslov. V seminarju je omenjena tudi besedna zveza "ubogi jaz", ki pa sem jo že slišala in ugotovila, sa sem včasih tudi sama ta "ubogi jaz". Smilim se sama sebi, se ponižujem, se imam za nekaj manj. Vem, da bo to sedaj dolga in zahtevna naloga, vendar bom poizkusila priti danes skozi, če mi ne bo uspelo priti, pa sledi več nadaljevanj. 

Torej. Že odkar se spomnim me je imela oseba X za manj vredno, ta oseba pa je meni predstavljala nekaj več in sem njene besede vzela za čisto resnico. Govorila mi je kako sem lena, kako nič ne znam in nič ne vem, da smrdim, da sem debela, neumna, ničvredna, torej nič od nič. Ker sem to osebo imela na nek način rada in jo še vedno imam, čeprav sem se sčasoma pričela upirat besedam in žalitvam te osebe, sem si v podzavest verjetno dala vse, kar mi je bilo povedano, ko sem bila otrok.

Ma dej, dobi zlat prstan za bog si ga vedi kolk €, parfum za skoraj 100€, ko pa se pokažeš pred njenimi očmi, pa te nahruli, da zakaj ji ne pomagaš s peko, ker itak ne bo nikogar za njen rd, čeprav bo okrogel, ker je z vsem svetom skregana, ker je ona oh in sploh pomemben človek. Če bi lepo rekla in me prosila bi ji rade volje pomagala. Ampak če vsakič, ko me vidi začne s tem, da naj naredim to in ono pa ne vem zakaj se gre, ko pa vprašam zakaj to rabi pa mi reče, da zakaj rabim vse to vedet, da se me ne tiče, da naj ji raje pomagam in kot zgleda sem tiho. Ja vem, da je to čisto neumesno, vendar sem morala dati ven. Vem, da ne bi smela čustveno reagirati, vendar ne morem, da ne bi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila čustveno reagirati na provokacije osebe X, saj še nimam vsega razčiščenega s to osebo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da se imam za grdo, debelo, neumno, manjvredno, ničvredno, prizadeto, nevredno življenja, zaradi tega, ker sem si to dala v podzavest, ker sem to slišala govoriti osebo X o meni in meni osebno. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sprejeti besede, ki jih izgovori oseba X kot resnične in si jih vtisniti v spomin in ob njih čustveno reagirati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da se imam za nekaj manj. Vredna sem toliko kot vsak drug človek okoli mene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sprejeti polarne besede z negativnim pomenom, katere ne morem več sprejeti in jih moram izbrisati in nadomestiti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti izkoriščena, saj mi dobro počutje drugih pomeni več kot moje dobro počutje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila upati na izboljšanje stanja. Če se ne bom sprejela sama in si odpustila vse napake, tega ne bo storil nihče namesto mene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da se bo mišljenje osebe X spremenilo, če se bom trudila in delala tako, kot želi ta oseba.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti, da me bo oseba X spejela tako, kot sem. Žal ne spadam v njeno idealno predstavo človeka, kakršnega si predstavlja ta oseba.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne imeti se rada takšna, kakršna sem. Sem človek, ženskega spola, velika sem 168cm, težka ne vem koliko kg, saj se redno spreminja, imam rjavozelene oči, srednje dolge kostanjave lase z blond in rdečimi prameni, mazolji po obrazu in brazgotinami po rokah od ureznin in opeklin in po kolenih zaradi padcev v mladosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti nesrečna zaradi mnenja drugih, saj mi je to mnenje pomenilo največ.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne sprejemati sebe tako, kakršna sem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zaničevati svoje telo in s tem sebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sprejemati mnenje drugih kot resnico, kar sem pa sama opazila na sebi pa kot laž.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila poslušati druge in jih upoštevati, ne pa da o sebi odločam samo jaz.

Zavezujem se, da bom od sedaj sama na prvem mestu in ne bom upoštevala več nikogar, ki me bo opisoval s polarnimi besedami, ne pozitivnimi, ne negativnimi. Sem človek in sem kakršna sem. Če sem pridna je v meni tudi nekaj, zaradi česar nisem pridna, oz sem bolj kot poredna lena. Sem prijazna in neprijazna, kadar je treba, ampak to sploh ni pomembno, sem samo človek in to hočem, da vidijo tudi drugi okoli mene.