Včeraj sem sem na hitro predstavila pomen nekaterih prstov, ter pričela s palcem, ki predstavlja mene. Na levi roki sem opazila že izboljšanje na palcu, medtem ko pa na desni roki ni tolikšnega izboljšanja, zato bom danes nadaljevala s palci, torej mano. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se imeti za nekaj manj ali več. Ko se zavem, da se imam za nekaj manj ali več, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem popolnoma enakovredna kot ostali ljudje okoli mene in se mi ni treba poveličevat ali poniževat pred njimi, ker smo vsi pač samo ljudje. Zavezujem se, da se nimam več za superiorno ali inferiorno in ko se zavem tega pričem z dihanjem in grem na isti nivo kot oni.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da me imajo drugi ljudje za nekaj več/manj kot so vredni sami. Ko se zavem, da mislim/predvidevam, da me imajo drugi ljudje za nekaj več/manj kot so vredni sami, se ustavim in diham. Zavedam se, da lahko zaradi mojega oglaševanja, kjer se oglašujem zaradi podjetja, da mislijo, da se imam za nekaj več, vendar to je njihov problem in ne moj, saj jaz sem takšna kot sem, kaj pa si drugi mislijo o meni pa so njihove projekcije in je bolje, da se jaz z njimi ne ukvarjam. Zavezujem se, da ne razmišljam kako me gledajo drugi, ampak da jaz gledam druge enakovredno sebi in tako tudi delujem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dajati na zadnje mesto pri sebi, čeprav si zaslužim prvo. Ko se zavem, da se dajem na zadnje mesto pri sebi, čeprav si zaslužim prvo, se ustavim in diham. Zavedam se, da se premalo posvečam sama sebi in raje se posvečam drugim, ker je to pač lažje in v mojih mislih boljše za vse. Vendar če sama nisem zadovoljna s seboj, potem ne bo nihče zadovoljen z mano. Zavezujem se, da se bom posvečala najprej sebi, potem pa še drugim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si ne biti zadovoljna sama s seboj. Ko se zavem, da nisem zadovoljna sama s seboj, se ustavim in diham. Zavedam se, da vse to prihaja iz mojega otroštva, kjer so mi drugi govorili kako slaba in nič vredna sem, ter jim verjamem še vedno. Zavezujem se, da se gledam samo realno in se vidim ravno takšna kot sem v resnici. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila poslušati in sprejeti mnenje drugih kot resnico, katero nisem videla skozi svoje oči in nisem videla ali je to kar govorijo realno ali samo njihove predstave. Ko se zavem, da poslušam in sprejemam mnenje drugih kot resnico, katero nisem videla skozi svoje oči in nisem videla ali je to kar govorijo realno ali samo njihove predstave, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje v umu imajo svoje predstave, ki se tudi ne ujemajo z realnostjo, saj sem sama tudi še veliko v mislih in si tudi predstavljam stvari kakšne bi morale biti, vendar v resnici niso take. Zavezujem se, da bom poizkušala gledati čimbolj realno na svet, ter ne sprejemati mnenja drugih kot resnico, ko bom v dvomih ali je to kar pravijo resnica ali ne.