Lani sem napisala zgodbo na temo spominčic in sicer z naslovom Spominčice zanjo. V njej se spominjam babičine smrti in spomin nanjo povezujemz rožo, spominčico, katero sem na dan pogreba opazila na vrtu. Zato sem letos kar cel mesec pričakovala to rožo, vendar sem jo opazila šele pred kratkim. MIslila sem, da se bom ob pogledu nanjo spomnila na babico in padla v jok, vendar se ni zgodilo nič takega. Tudi danes, ko sem šla fotografirati ni bilo nobene reakcije. Več pozornosti sem posvetila drugim rožam, katere so zrastle v celih zaplatah, ali pa pobarvajo del vrta v barvo katere so. Prevladovali sta rumena barva regrada in bela marjetic.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da bom reagirala z jokom, ko bom letos zagledala prve spominčice. Ko se zavem, da verjamem, da bom reagirala z jokom, ko bom letos zagledala prve spominčice, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to samo moje predvidevanje in je lahko daleč od resnice, saj v resnici ni bilo neke hujše reakcije. Zavezujem se, da ne predvidevam stvari, katere so nepredvidljive.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti spominčice za nekaj več. Ko se zavem, da imam spominčice za nekaj več, se ustavim in diham. Zavedam se, da rože so rože in niso ene pomembnejše ali manj pomembne od drugih. Take jih naredimo sami, ko jim dajemo pomene. Zaradi tega rože povezujemo z rojstvom, ljubeznijo, prijateljstvom, smrtjo, vendar v resnici so vse rože enakovredne in ne pomenijo ene več ene manj. Prav tako tudi spominčice so iste kot vse druge rože, vendar sem jim samo jaz dala večji pomen, ker sem jih povezala z najdbo v lanskem letu, ter jih povezala s spominjanjem. Zavezujem se, da rožam ne dajem posebni pomen.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila povezati spominčice z babičino smrtjo in njenim pogrebom. Ko se zavem, da povezujem spominčice z babičino smrtjo in njenim pogrebom, se ustavim in diham. Zavedam se, da to so samo moje predstave in moje povezave, katere nimajo nobene povezavo z realnostjo in s tem kaj je smrt in kaj kakšna roža pomeni. Ponavadi so v ikebanah oz šopih na pogrebu nageljni, vendar tokrat so bile vrtnice, katere se povezuje z ljubeznijo, torej vsaka roža je primerna za vse trenutke, ter se je ne more povezovati samo z enim dogodkom. Zavezujem se, da ne povezujem rože z dogodki.