Objavljamo daljši intervju novinarja Darka Mršića, nekdanjega vidnega politika Socialnih demokratov, občasnega komentatorja oddaje Faktor na TV3, sicer pa odličnega poznavalca razmer v Bosni in Hercegovini, za portal Dnevnik.ba (vir):

"Noben resen človek, kaj šele profesionalni novinar Wordovega dvostranskega dokumenta, brez glave, datuma, podpisa, ne bi smatral za dovolj relevantnega, da ga plasira v javnost, predvsem pa ne v tako razgreti situaciji, ki bi lahko nenadzorovano eskalirala," je povedal slovenski novinar Darko Mršić v intervjuju za Dnevnik.ba.

Domnevni non-paper, neuradni diplomatski dokument o razkosanju BiH, priključitvi Republike Srbske Srbiji in združitvi Kosova z Albanijo z naslovom "Zahodni Balkan – pot naprej" je objavil slovenski portal necenzurirano.si, Evropska komisija pa zanj trdi, da sploh ne obstaja.

Dokument je objavljen brez glave in podpisa ter napisan v angleščini. Njegova domnevna vsebina, ki jo pripisujejo slovenskemu premierju Janezu Janši in njegovi

Piše: Roman Vodeb

Svoje prve psihoanalitične teoretske tekste, ki so imeli antifeministične učinke, sem začel pisati pred več kot četrt stoletja. Z leti sem zaradi svoje oziroma Freudove psihoanalize, ki je v svojem jedru nadvse seksualna, postal eden od najkontroverznejših Slovencev – ne da bi to hotel, si tega želel. Še za časa življenja legendarnega psihiatra Janeza Ruglja sem postal osovražen, predvsem s strani feministk. Sebe vendarle vidim kot intelektualca s poslanstvom. Menim namreč, da je moje moralno poslanstvo med drugim tudi ozaveščati narod z določenimi prepovedanimi, torej psihoanalitičnimi znanji, ki v svojem teoretskem jedru pač nosijo veliko seksualnosti.

Pikro in pikantno, celo malce vulgarno, verbalno pornografsko, pa vendarle smešno in humorno

In natančno zato sem se podal celo na gledališki oder. Namreč – z leti so mi prepovedali tako rekoč vsa normalna (klasična) predavanja in preostal mi je edino gledališki oder, kot nekakšen izhod v sili. Ravno gledališče ozi

"Največji sovražnik današnje EU so Descartes in njegova logika – ter Višegrajske države: Slovenija je uvrščena mednje, zato tudi takšna grozodejstva nad resnico."

Piše: Boštjan M. Turk

Ko je zavrnila predstavitev drugega mnenja ene od najkooperativnejših držav Evropske unije, Slovenije, je Sophie in' t Veld zlorabila svoj položaj v škodo institucije, ki jo predstavlja. Da je reč še bolj tragična, njena institucija, odbor evropskega parlamenta za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, predstavlja vogelni kamen minimalnega skupnega imenovalca etike in pravičnosti, brez katerega Evropa ne more obstajati. Ta odbor je nekakšna Magna Carta evropske svobode, vanj je uprto prenekatero oko.

Slovenija je bila tam resno napadena, pričakovati je bilo pojasnilo ali opravičilo. Zakaj pri nas so novinarji večinoma ljudje na poziv: v tej funkciji so tudi v vojni z vlado (v imenu interesov privilegirane nomenklature) in ne obratno. A zgodilo se ni nič in se tudi ne bo.

Nič se n

Piše: Tino Mamić

Proti covidni pandemiji se borimo z ustvarjanjem mehurčkov. Posebno v šolah. Da mehurčki niso niti najmanj neprodušni, nam kažejo vsakodnevne številke novoobolelih koronarcev. So pa zelo zaprti in velikokrat neprodušno zaprti drugačni mehurčki, tisti politični.

Voliš samo Šarca, gledaš samo RTVS, na tviterju in fejstbuku spremljaš samo politike levičarske četvorke, bereš samo MMC, v službi o politiki debatiraš samo s privrženci Šarčeve stranke. Voliš samo Janšo, gledaš samo Novo24TV, na tviterju in fejstbuku spremljaš samo politike SDS, bereš samo Novo24TV, v službi o politiki debatiraš samo s privrženci SDS.

Voliš samo ... Verjetno ni treba nadaljevati, saj zaporedje poznamo.

Slovenci smo se v zadnjem desetletju ob nepredstavljivem razmahu internetne ponudbe razporedili v mehurčke, v katerih se imamo nadvse lepo. Zaprti, svoji med svojimi. Somišljeniki pa se najraje med seboj pogovarjamo o sodržavljanih iz – drugih mehurčkov. In to ne ravno z izbranimi besedami.

Oziro

Piše: Sebastjan Jeretič

Leta 1998 sem se s kolegi prvič podal na volitve. Na lokalnih volitvah v Piranu smo nastopili z Listo mladih in dosegli dobrih deset odstotkov ter odlično tretje mesto za nepremagljivima LDS in ZLSD. S prijateljem Patrickom Vlačičem sva postala občinska svetnika in vstopila v koalicijo.

Mlada zanesenjaka radikalno levih pogledov, predvsem pa povsem zelena glede realne politike. Ko sva prišla na pogajanja za mesta v odborih in komisijah, sem na drugi strani čutil strah, kaj vse bova zahtevala. Končno smo dosegli neverjetno visok rezultat za takratna razmerja v občinskem svetu.

Stari mački na drugi strani so naju samo gledali, ko sva polna sama sebe zahtevala odbor za kulturo, šport in druge podobne pozicije, za katere je bilo včasih sploh težko dobiti kandidate. Še bolj šokirani so bili, ko sem na prvo mesto postavil zahtevo, da postanem član komisije za vprašanja italijanske narodnosti. "To je eno od ključnih vprašanj za multikulturnost in demokratičnost naše lo

"Vlada po sagi o interpelaciji zoper kulturnega ministra stoji še trdneje: še več: realna alternativa postajajo predčasne volitve, na katerih bi bilo v tem trenutku mogoče prvič v zgodovini spraviti tranzicijsko levico v brezupen položaj."

Piše: Boštjan M. Turk

Interpelacija zoper ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija je izpadla tako, kot bi jo zrežirali v samem Zboru za republiko, ki bi mu predsedoval – nihče drug kot interpelirani minister. Že ideja je skrajno nenavadna: potem ko je propadla konstruktivna nezaupnica z instant komponiranim kandidatom Karlom Erjavcem, za njo pa še dve interpelaciji, se je opozicija lotila tretje. Končalo se je po pričakovanjih: namesto po tujem so dobro šavsnili po lastnem repu. Pravzaprav so se ušteli v celoti, napravili so sicer dramo, a čisto drugače, kot so si predstavljali. V gledališki teoriji se to strokovno imenuje "prevarani prevarant". To je lik, ki nazadnje pade v jamo, ki jo je je tako marljivo kopal drugemu. Gre za zamenjavo vloge, ki

"SAZU je objavila deklaracija o slovenski spravi zaradi bratomorne vojne med drugo svetovno vojno, ki je vzela 99.000 življenj Slovencev in 5000 življenj okupatorjev. Čeprav gre za korak v pravo smer, pa si znanstveniki ne bi smeli privoščiti zapisati zgodovinskih laži."

Piše: Tino Mamić

Zgodovinarji, politiki in nogometaši so bržkone najbolj nehvaležni poklici na planetu Zemlja. Posebno v deželi pod Triglavom se na zgodovino, politiko in nogomet namreč spoznajo vsi. Tudi zadnji pijanček bo do sekunde, ko bo omahnil pod šank, znal na dolgo in široko razpredati o napakah v zgodovini, politiki in nogometu.

V taki deželi je zato še toliko bolj pomembno, ko se na to temo, o kateri vsi vse vedo, oglasi cvet inteligence nacije, forum najmodrejših. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Akademiki niso samo moralna, ampak predvsem najvišja strokovna, najvišja znanstvena avtoriteta.

Prizadevanje SAZU za spravo, ki je glede na argumente v parlamentu ostala na točki iz leta 1952, je

"Pogoreli smo na celi črti. To si moramo priznati. Tako je."

Ja, res je tako.

Piše: Aljuš Pertinač

Ja, slovenska rokometna reprezentanca ne bo igrala na olimpijskih igrah v Tokiu, ko/če te sploh bodo. Zakaj je temu tako, ne more nihče povedati bolje oziroma natančneje kot naš rokometni biser, sevniški brzovlak Blaž Janc:

"Pogoreli smo na celi črti. To si moramo priznati. Tako je." Ja, res je tako.

V tem trenutku Nizozemska igra veliko lepši, da ne rečem učinkovitejši rokomet od Slovenije. Ja, prav ste prebrali, Nizozemska. Ne Danska, Portugalska ali Norveška. Ne Hrvaška, Španija ali Francija. Nizozemska. In to pri moških, da ne bo kakšne pomote. Kdor ne verjame, naj si pogleda, s kakšno akcijo so Nizozemci v gosteh premagali Poljake: tukaj. Gre za kvalifikacijsko skupino za uvrstitev na naslednje evropsko prvenstvo (EP), v kateri je tudi Slovenija. Spomnimo, taisti Nizozemci so našim v Zlatorogu na podoben način v zadnjih sekundah odščipnili točko, kar je, kot se je izkazalo kasneje,

Piše: Rado Pezdir

Slovenska javnost ima v časih, ko se izkrivljene in lažne novice generirajo dobesedno na urni osnovi, marsikdaj težko nalogo izluščiti, kaj se v naši državi dejansko dogaja in kakšna je prava narava zadev, ki se vsak dan odvijajo kot kaka drama v neskončni turški telenoveli. Čeprav me mainstream mediji zelo inovativno označujejo za pripadnika hortyjevske hunte, pa vseeno upam, da bodo tisti, ki jim možganske frekvence lovijo samo levo politično propagando, poskusili prebrati in premisliti o zapisanem v temu članku. Nekje na levi bi namreč morali začeti razmišljati, zakaj nimajo vlade, zakaj so vsi njihovi poskusi brezupni in zakaj sfižijo praktično vse, česar se dotaknejo.

Prva slika: upanje kot zadnje zatočišče levice

Koalicija Kul je poskušala zrušiti vlado. Vse to vemo, to dramo smo opazovali, se ob njej čudili in na koncu ostali šokirani, kako neverjetno slabe poteze so bile odigrane. Najprej je bil tu radgonski politični čudež, ki je trajal, kako paradoksno, točn

Piše: Boštjan M. Turk

Če so pri zgodbi o tem, zakaj je nekdanji minister Janševe vlade in profesor na ljubljanski univerzi ob 8. marcu prejel bodečo nežo, vsi v ospredje postavljali prejemnika, malokdo pa tistega, ki mu je to "priznanje" "vročil", bo zapis na pričujočem mestu ubral nasprotno pot. Bodečo nežo bomo podelili tistim, ki so se za takšno potezo odločili, hkrati pa bomo poskušali sporočiti, kaj je v najširšem planu tu zadaj. Zato že na začetku povejmo, da je organizacija Rdeča zora v povezavi z revijo Spol.si apriorno neprimerna za dodeljevanje kakršnihkoli kvalifikacij na področju odnosa med spoloma. Temu je tako zato, ker je iz materiala na spletnih straneh obeh institucij razvidna izrazita ideološka opredelitev, ki ne zadeva samo odkritega odklanjanja moškega spola kot takega, temveč tudi spola kot biološke kategorije v celoti.

Rdeča zora se namreč oglašuje kot queerovska platforma. Queerovstvo je tisto, kar je v zvezi s homoseksualci, biseksualci, transseksualci in transs

"Španski, portugalski ali italijanski evrokrati v Luksemburgu in Bruslju vedno pomagajo svojih rojakom, da pridejo do dobrih služb. Pri tem ne gledajo, ali so levi ali desni. Slovenski evrokrati to počno zelo redko."

Piše: Tino Mamić

Negativna kadrovska selekcija v slovenski politiki, ki ima mlade, se političnim strankam vrača kot bumerang. Na levi in na desni.

Karl Viktor Erjavec, ki je imel za talca več vlad, levih in desnih, je najbolj slikovit primer. Na samem koncu je svojim naredil več škode kot kadarkoli prej. V nekaj tednih po vrnitvi v politiko je bil kot meteor. Najprej je s stopnic na politični oder zrinil Jožeta P. Damijana. Potem je poslušal pohvale slovenskega medijskega orkestra, ki je Erjavca pred tem pretežno kritiziral. S stisnjenimi zobmi ga je hvalila celotna levica in sama postala tarča posmeha in kritike. Kam so padli, da hočejo za mandatarja ne le pomanjkljivo izobraženega človeka, ampak celo človeka iz domobranske družine. Njegovega deda Karla Erjavca (1896–19

Piše: Aljuš Pertinač

Ja, Janez Janša je vnet tviteraš. In rad retvita samega sebe. Eden zadnjih njegovih tvitov, ki ga je retvital (in je napisan v angleščini, torej očitno ni namenjen (zgolj) domači publiki) se v prevodu glasi: "Vse odkar Slovensko tiskovno agencijo (STA) vodi direktor Veselinović, odpuščajo bolne novinarje in pogosto prodajajo laži za resnico. Čas je, da direktor, kot politično orožje skrajne levice, odstopi in odgovarja za svoja nezakonita dejanja. In omogoči STA normalno delo.".

S takšnimi in podobnimi javnimi objavami, večinoma na družbenih omrežjih, nas naš premier razveseljuje praktično vsakodnevno. V zadnjem času gre opaziti njegovo vse večjo potrebo po tem, da se tudi v mednarodnem prostoru, ne samo domačem, notranjepolitičnem, kot pes čuvaj, priklenjen na verigo, zaganja v vsakogar in vse, kar mu ni v pogodu. Ne gre torej več zgolj za »izvoz« njegovih notranjepolitičnih obračunavanj z vsemi in vsakomur drugače mislečimi, kar je bilo značilno za njegova prva d

Piše: Sebatjan Jeretič

Iz leta v leto postajam večji evroskeptik. Sicer je ideja evropskih integracij nekaj najboljšega, kar se je naši celini zgodilo, a je izvedba te ideje vse bolj nesmiselna. To se zadnje mesece najbolje vidi v popolni nesposobnosti evropskega vrha pri spopadnju s pandemijo in nabavi cepiv.

Očetje evropskih integracij so bili zelo modri ljudje ...

... in so po izkušnjah dveh svetovnih vojn pravilno ugotovili, da je nujna preventiva. Ekonomsko povezovanje, ki je bilo nato skozi desetletja nadgrajeno z drugimi vidiki integracije, je meddržavna trenja z bojnih front preselilo na polje ekonomske tekme. S tem je bil generacijam zagotovljen mir in z njim pogoji za napredek in blaginjo. Pa se je nekje na poti zalomilo.

Potem ko so bili izhodiščni razlogi za povezovanje izključno ekonomski, se je integracija nadaljevala na ostalih področjih. Če je bila na začetku evropska ideja predvsem zagotoviti mir s tem, da se Nemčijo poveže z drugimi državami prek razvoja skupnega

Piše: Aljuš Pertinač

Dragi Socialni demokrati,

okroglih 20 let sem bil vaš član, zato mi dovolite, da vam napišem tole odprto pismo. Vem, lahko bi vam pisal neposredno, ampak se bojim, na podlagi izkušenj in politične kilometrine, da je precej bolj verjetno, da boste pismo prebrali, če ga javno objavim. Zakaj je tako, veste sami ravno tako dobro ali še celo bolje od mene.

Naj že takoj na začetku razčistimo eno stvar. Tega ne pišem, ker bi vam želel soliti pamet. Ne, to ni moj namen. Vsa odgovornost za to, kako vodite stranko in kako se orientirate v slovenskem in mednarodnem političnem prostoru, je na vas. Zato so vse odločitve ali neodločitve, ki jih s tem v zvezi sprejemate, izključno vaša pravica. Enako velja, da tega ne pišem zato, ker bi vam karkoli zameril oziroma bi vam želel škodovati. Če bi bilo to res, potem mi verjemite, da obstaja tisoč načinov, na katere bi vam lahko škodil ali se hudoval nad vami bolj uspešno. Zakaj je tako, veste sami ravno tako dobro ali še celo bolje o

"Serije neresničnih obtožb na račun sedanje vlade, ki se pojavljajo v evropskih medijih, so za mednarodni ugled Slovenije nekaj bistveno bolj nevarnega, kot se utegnejo zavedati tisti, ki jih širijo."

Piše: Boštjan M. Turk

Po neizglasovani nezaupnici koalicije Kul je postalo jasno, da bodo sile iz ozadja uporabile vse vzvode, s katerimi bi poskušale destabilizirati sedanjo vlado. Vendar je to misija nemogoče. Februarja lani smo že pisali o tem, da je sedanja vlada lahko nastala zgolj zato, ker so distorzijske težnje v tistem, kar z najbolj uporabnim skupnim imenovalcem imenujemo tranzicijska elita ali Forum 21, postale tako neobvladljive, da tranzicijska levica ni več sposobna enotnega nastopa in homogenega obvladovanja oblasti. V letu 2020 se je ljudem, ki so vodili Slovenijo tako rekoč od leta 1941, dokončno izmuznilo iz rok njihovo glavno orodje. Ni brez povezave s tem dejstvo, da se je v tem času ukinil tudi Forum 21.

Silovitost napadov, ki letijo na to vlado, dobiva naravnost br

»Odgovor in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na članek z naslovom "Erjavec vsem lagal tudi glede Ficka. A zdaj razkrivamo še to: kako so se on, Golobič in Stankovičeva dobivali na Iskratelu", objavljen dne 19.02.2021:

"Ne drži, da je bila pogodba za celovito strateško in komunikacijsko svetovanje na ministrstvu za zdravje prekinjena 18.12.2020, temveč je bil dogovor o sporazumni prekinitvi pogodbe s strani ministrstva prekinjen 28.1.2021.

Ne drži, da bi skupaj z gospodom Fickom naša stranka "odigrala eno od ključnih zakulisnih in umazanih vlog" pri "rušenju Aleksandre Pivec".

Ne drži, da bi po izvolitvi Karla Erjavca za predsednika stranke DeSUS naša stranka prejela kakršnakoli sredstva s strani stranke DeSUS.

Ne drži, da bi se naša stranka z Erjavcem in Golobičem kadarkoli srečala v prostorih podjetja Iskratel, sestanek v tej sestavi se ni zgodil nikoli.

Naša stranka ni lastnica Gold Vip Card verige Admiral in ni zasvojena z igrami na srečo.

Nina Stankovič, zanjo po pooblastil

Piše: Rado Pezdir

Po včerajšnji objavi članka "Kako se je novinar Tepina ujel v lastno zanko ali dokazi o kriminalistih, ki prek medijev prikrivajo kriminal v svojih vrstah", je Nika Kunaver, novinarka Pop TV, lastnica čuvaja/watchdog 2016, torej članica eminentnega kluba top shit pripadnikov slovenskega novinarstva, kot opombo na moj članek in zagovor njihovega poročanja objavila sledeče:

Vir: Twitter

S tem me je seveda razkrinkala in pokazala, kdo je v tej sagi, v kateri urednik portala 24ur.com Jure Tepina dokazuje moje orbanovsko-fašistično angažiranje pri pregonu policije in tožilstva, tisti, ki izkrivlja resnico. To sem seveda jaz. Iz njenega sporočila jasno kaže, da so jih o zavrnitvi kazenske ovadbe, ki sem jo podal zoper kriminaliste nacionalnega preiskovalnega urada v zadevi Farrokh, obvestili s tožilstva. Posledično ne drži moja trditev, da tožilstvo o tem ni nikogar obveščalo, torej tudi ne drži, da bi Tepina informacijo lahko dobil samo pri policiji, kar končno po

Piše: Rado Pezdir

Z današnjim člankom sicer tvegam, da bodo bralci precej negodovali, saj zopet odpiram temo o uredniku spletne strani 24ur.com. Toda kljub temu menim, da je treba o njegovem generiranju laži pisati, ne nazadnje zadnji članek tega novinarskega šaljivca dokončno razkriva mehanizem generiranja lažnih novic na mikroravni. Še več, omenjeni članek, naslovljen "Tožilstvo je zavrglo ovadbo Pezdirja proti kriminalistom NPU", ki ga je Jure Tepina objavil 15. 2. na spletnem portalu največje komercialne televizije, je dejansko pogrebna procesija za novinarsko delo urednika Tepine. Kot boste videli v nadaljevanju, se je Tepina v svoji ihti zapletel, in to do te mere, da je do popolnosti razkril, da njegovi članki nimajo nobene veze z novinarskim delom in so zgolj instrument v oviranju dela policije in tožilstva.

Paradoksno, kar je Jure Tepina očital meni, je zdaj javno izvedel sam in še več, prvič je jasno razkril svoje vire, ki mu omogočajo zlorabo portala 24ur.com.

Tepina je v sv

ZA KAJ NA SVETU DANES GRE

Piše: Boštjan M. Turk

Morda je nenavadno, da smo se za prvo besedilo na pričujočem portalu odločili odgovoriti na vprašanje, koliko je ura v svetu oziroma za kaj na svetu danes gre. Morda je še bolj nenavadno, da odgovor na to vprašanje prinaša ime, ki je slovenski javnosti večinoma nepoznano. To je Edward Bernays, na Dunaju rojeni Američan, sicer nečak Sigmunda Freuda. Je oče tega, kar imenujemo piar, odnosi z javnostmi. Po mnenju revije Life je (bil) med sto najvplivnejšimi Američani 20. stoletja.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so ga tobačna podjetja prosila za pomoč: pomagal naj bi bistveno razširiti prodajo cigaret s tem, da bi pridobil novo publiko. Bernays se je odločil za drzno potezo. Tedaj je bilo namreč kajenje pri šibkejšem spolu družbeno ožigosano: kadile so namreč samo prostitutke. Večina žensk ni kadila, ker bi to pomenilo socialno marginalizacijo. Hotel je pridobiti na svojo stran ženski spol, kajti moški so več ali manj že kadili: bilo p

"Pretendent za najmočnejšega politika v državi je Karl Erjavec, politik, ki so se mu leta in leta posmehovali vsi, vključno s celotno levičarsko politično smetano. Zdaj pa ga levičarji prikazujejo kot odrešitelja."

Piše: Tino Mamić

Te dni je slovenska politična levica dosegla svoje dno. Nižje ni bila še nikoli. Milan Kučan in Janez Zemljarič s tovariši so verjetno izjemno slabe volje, saj se jim sesuva svet. Po desetletjih neizmerne oblasti njihovo politično opcijo predstavljajo politiki brez pravega političnega talenta in s pomanjkljivo izobrazbo.

Namesto da bi levičarski politiki utrjevali globoko državo, ki obvladuje večino medijev, gospodarstva in kriminala, se kregajo med sabo. Kljub udobni večini v parlamentu so že leto in dan brez politične oblasti. Prihodnost pa je vse drugo kot obetavna, saj se tudi že tako drobne politične stranke drobijo navznoter. Razkol, po katerem je prostor siamskega levega dvojčka LDS in SD zasedlo šest strank (SD, LMŠ, SAB, SMC, Levica in DeSUS), ute