"Vse tri dirke, Tour, Giro in Vuelta, so se začele iz povsem ekonomskih razlogov. Časopisna podjetja so razmišljala, kako bi dvignila svojo naklado. Odločila so se, da bodo organizirala kolesarsko dirko in imela ekskluzivno pravico poročanja o njej."

Piše: Tone Tiselj

Živimo v času, ko nam mediji usmerjajo in krojijo življenje, ne da bi se tega zavedali. Mediji nam tudi vsiljujejo svojo resnico o vsem, kar se dogaja okoli nas. A tu nastane problem. Isti dogodek, različni mediji, različne resnice. Kaj je res? Do resnice se mora vsak dokopati sam. Kako? Z raziskovanjem.

Letošnje leto je pokazalo, da je nemogoče mogoče. Virus je zaklenil cel svet, najboljša kolesarja na svetu pa sta Primož Roglič in Tadej Pogačar. V tem času sem si vzel čas in poiskal svojo resnico o treh tritedenskih dirkah, še posebno o Dirki po Franciji.

Vse tri dirke, Tour, Giro in Vuelta, so se začele iz povsem ekonomskih razlogov. Časopisna podjetja so razmišljala, kako bi dvignila svojo naklado. Odločila so se, d

"Danes potrebujemo novinarje, ki nimajo hlapčevskega kompleksa in ki se ne vedejo hlapčevsko, ampak pogumno in optimistično. Za narod gre. Za zdravje. Duševno in fizično."

Piše: Tino Mamić

Velika slovenska težava, zdi se, da prav največja, je slaba samopodoba. Nizka samozavest. To zadnja leta ponavljajo mnogi psihoterapevti in psihologi. To je vzrok bolestnega medsosedskega ljubosumja in rezanja glave vsakemu, ki se malce dvigne nad povprečje. Uravnilovka, ki je vsako leto bolj uravnilovska, pa celotno nacijo potiska vse bolj proti dnu.

Ravno v tem trenutku, ko nastaja ta kolumna, mineva stoletnica podpisa rapalske pogodbe. Tudi 12. novembra 1920, ko je Italija od velesil za nagrado dobila Primorsko in Istro, stanje glede samozavesti ni bilo kaj dosti drugačno od današnjega. Če samo pomislimo, kako medlo so delovali ljubljanski oblastniki v času, ko so Nemci s severa in Italijani z zahoda grabili po slovenski zemlji. Ne pozabimo, da se je general Rudolf Maister organiziral v nasprotj

"Epidemija, ki je ušla iz rok. Kadrovanje, ki se vedno znova sfiži. Slabi odnosi s svetovnimi velesilami, EU in našo največjo zunanjetrgovinsko partnerico ter očitna zloraba Sove za notranjepolitične namene, potencialna izdaja državne skrivnosti in grozeča ustavna obtožba. Premierski mandat Janeza Janše še nikoli ni tako zelo visel na nitki."

Piše: Aljuš Pertinač

Ja. Janez Janša je svoj tretji mandat na čelu vlade začel na krilih relativnega in, če hočete, moralnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev ter kot nekdo, ki se je bil pripravljen golorok in bos (vsaj tak je bil takrat vsesplošni vtis) mano a mano soočiti z najhujšo pandemijo v zadnjih sto letih. In to po tem, ko je njegov predhodnik, kot sedaj že ponarodelo vemo, sredi vladnega polja meni nič, tebi nič z ramena snel puško mavrične antijanša manjšinske vlade s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica ter jo zabrisal v koruzo želenih predčasnih volitev. Že res, da je Marjan Šarec odstopil že 27 januarja, ko se

"V preteklosti, volitve predsednika ZDA imajo vendarle dolgo zgodovino (položaj obstaja od leta 1789), se je že dogajalo, da se je zapletlo pri katerem od naštetih institutov volitev predsednika ZDA, tokrat pa se prav lahko zgodi, da se bo zapletlo pri vseh. Do sedaj se je namreč še čisto pri vsakem. In skupni imenovalec vseh teh zapletov je nihče drug kot Donald Trump."

Piše: Aljuš Pertinač

Ja. Američani so (iz)volili. S prednostjo več kot štirih milijonov glasov so za 46. predsednika ZDA (skoraj) izvolili Joeja Bidna, bivšega podpredsednika in vseživljenjskega politika. Skoraj zato, ker je ameriški volilni sistem, ko gre za volitve predsednika, kot vemo, specifičen. V primerjavi z našim in v resnici v primerjavi s skoraj katerimkoli volilnim sistemom v demokratičnih državah.

Najprej je tu mehanizem elektorskih glasov, ki jih ima vsaka zvezna država ter celo kakšno okrožje, s katerim so tako imenovani ustanovni očetje ZDA želeli preprečiti, da bi posamične zvezne države zagospodoval

(*) To ni knjiga o Donaldu Trumpu niti knjiga o Melanii Trump in Donaldu Trumpu, to je knjiga o Melaniji Knavs, suhljatem, tihem in prejkone plahem dekletu iz manjšega kraja v Sloveniji, državi, za katero povprečni Američani mislijo, da je del Rusije, če so sploh že kdaj slišali zanjo, in kraja, imenovanega Sevnica, za katerega Američani zagotovo niso slišali še nikoli. Pa vendar lahko ta Slovenka, Sevničanka, že čez nekaj mesecev postane prva dama Združenih držav in žena po položaju najmočnejšega politika na svetu – predsednika ZDA.

Njena zgodba je polna naključij in spleta neverjetnih, celo fantastičnih okoliščin. Njene slovenske kolegice iz manekenskih časov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, recimo iz zakulisja modnih revij na ljubljanskemu Modnem bazarju, pred leti kultnem modnem dogodku slovenske prestolnice, se je zaradi njene poklicne in družabne neprepoznavnosti niti ne spomnijo, kvečjemu bežno. Kako malo je možnosti, da glede na zgodovino Bele hiše na Pensilvanski aven

Piše: Rado Pezdir

V ponedeljek, 2. novembra, je policija prek Pop TV obvestila slovensko javnost o izvedenih aktivnostih v zvezi z obveznimi navodili ministra za notranje zadeve. Šlo naj bi za nekakšne neuradne ali poluradne ugotovitve. Te je povzela tudi Slovenska tiskovna agencija in jih distribuirala po vseh slovenskih medijih. Kako smo prišli do točke, da policija komentira in pojasnjuje neuradne in poluradne ugotovitve, ni jasno, prav tako ni jasno, zakaj se policiji to zdi potrebno. Je pa takšno početje daleč od običajne policijske prakse. Neuradno in poluradno so namreč besede vezane na prestope športnikov in ne na delo policije.

Toda policiji se je zdelo potrebno poudariti tudi sledeče, citiram:

"Vsebina dokumentov parlamentarnih preiskovalnih komisij pa je nastala pretežno iz podatkov in dokaznega gradiva, ki so jih komisije pridobile ravno od policije in so bili že del predkazenskih postopkov, ki so v tistem času tekli oz. so bili že zaključeni, še navaja omenjeno delno poroč

"Vem, kdo ste, kaj hočete in kakšni so vaši koraki. To je za vas zelo, zelo slabo. Predlagam pa vam, naj vam končno zrastejo jajca in se nehate skrivati za Tepino.

Veste, kje me dobite, pridite, počakal vas bom sam."

Piše: Rado Pezdir

12. 10. 2020 je Jure Tepina na spletnih straneh www.24ur.com objavil, da sem del širše zarote, ki vlaga lažne ovadbe zoper kriminaliste Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in tožilce. Namen teh lažnih ovadb naj bi bil ustvariti razmere za njihovo odstranitev. 17. 10. 2020 je taisti avtor na taisti spletni strani objavil članek, po katerem naj bi bil jaz del zarote, v kateri je kabinet predsednika vlade s pomočjo primera Farrokh zlorabil Sovo, vse z namenom novih ovadb, ki bi vladi omogočile pregon po NPU in na tožilstvu. 19. 10. 2020 vas je urednik Tepina obvestil, da je preiskovalna komisija, seveda z menoj na čelu, malomarno obdelala primer 400-milijonskega oškodovanja NLB Interfinanz, posledično se je spet izkazalo, da sem del združbe, ki je z iz

"Urednikov z mesijanskimi kompleksi, ki čutijo dolžnost ljudem pojasnjevati, kaj zdravnik ali politik misli, se je treba bati."

Piše: Tino Mamić

Slovenske politike in novinarje, ki so s posmehovanjem protikoronskim ukrepom in spodbujanjem nezakonitega zbiranja ljudi v času pandemije pripomogli k izjemnemu porastu okuženih, bi morali postaviti pred sodišče. Poimensko so Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec, Igor Kadunc, Manica Janežič Ambrožič in mnogi drugi sokrivi, da se Slovenija na koronski lestvici okuženih nezadržno vzpenja dan za dnem. Trenutno (28. oktobra popoldne) smo po številu okužb na število prebivalstva na 41. mestu, saj se je okužilo že 26.000 Slovencev. Ko to berete, je število gotovo že višje.

PRVI V EVROPI

Če bi upoštevali resnične podatke o številu okuženih – strokovnjaki z Instituta Jožef Štefan ocenjujejo, da je okuženih 60.000 ljudi – pa bi se povzpeli na prvo mesto v Evropi. Pravzaprav na drugo, če upoštevamo Andoro, državico na 12 kvadratnih kilometrih, ki im

"Če smo bili ob nastopu Janševe vlade veseli, da se z grozečo epidemijo ne ukvarja vlada Marjana Šarca oziroma da nas ne čakajo predčasne volitve, in smo ob tem napovedali, da ta vlada ne bo nič stabilnejša od prejšnje, se danes - te - naše napovedi vse bolj uresničujejo."

Piše: Aljuš Pertinač

Tisti med nami, ki se že ves čas striktno držimo ukrepov, v nasprotju z ministri in šefom NIJZ nimamo toliko težav z utrujenostjo in zabijanjem oziroma krajšanjem časa med čakanjem na rezultate testiranja, kot jih imamo z nenehnim spreminjanjem ukrepov, ki veljajo.

Ja. Pa smo spet v karanteni, tako kot smo bili spomladi. Z nekaj pomembnimi razlikami, seveda. Tokrat je gibanje omejeno na statistične regije (od danes dalje tudi na občine; op.u.) in prepovedano od 21. ure do šestih zjutraj naslednjega dne. Spomladi so bile poleg nepogrešljivih bencinskih servisov odprte praktično samo samopostrežne trgovine, tokrat so denimo tudi vulkanizerji (ja, zima je pred vrati in gume je pač treba menjati) i

"Uveljavljeni novinarji jasno kažejo, da tudi sami ne spoštujejo drugih novinarjev samo iz formalnih razlogov – ker so uradno novinarji in del nekega medija."

Piše: Sebastjan Jeretič

Moderne družbe temeljijo na nekaj osnovnih postulatih demokracije. Med temi je vsekakor tudi izjemna vloga, ki jo v odprti in transparentni družbi igrajo mediji. Naloga medijev je poleg osnovnega informiranja javnosti o dogajanju predvsem nadzor oblasti in kritično obravnavanje družbenih pojavov in trendov. Zato je spoštovanje njihove avtonomije pomemben kazalec demokratične družbe. In v demokratični družbi bi se politika morala držati poziva iz podnaslova kolumne in spoštovati medijsko avtonomijo.

Uvodni odstavek bi bil lahko del kakega učbenika o modernih demokracijah, del teoretične konceptualizacije sodobnih družbenih ureditev. Praksa pa je seveda precej drugačna. Tudi sam bi si želel, da bi mediji v družbi igrali takšno vlogo, kot jim jo pripisuje teorija. Pa vendar že dolgo, posebno v Sloveniji, me

"Levičarjev, ki si sicer prizadevajo za enotnost levih strank v politiki, a vidijo v fajonkah, šarcih in erjavcih politični potop levice, je vedno več."

Piše: Tino Mamić

Ko parlament glasuje enotno in z veliko večino podpre sklep, gre ponavadi za odločitev po zdravi kmečki pameti. Žal se to zgodi redko. Preredko.

Zato je treba toliko bolj poudariti enotnost državnega zbora pri kot jara kača dolgi zgodbi o nedeljskem (ne)delu v trgovinah. Parlament je s prepovedjo nedeljskega dela trgovin dosegel točko, podobno tisti, ki ji je posvečen drugi največji državni praznik. Ki ga, žal, mnogi ne poznajo niti po imenu: Dan samostojnosti in enotnosti, na štefanovo, na drugi dan božiča, 26. decembra.

Na ta dan smo namreč v parlamentu slišali uradni razglas referenduma, plebiscita, ki je s plebiscitarno večino zahteval neodvisno državo. Podobna enotnost, podoben duh sta v hramu demokracije prevladala tudi letos. Čeprav so stranke med sabo nasprotne, tu in tam nekatere celo sovražne, so tu šle pre

"Ko se torej politična in vsa ostala javnost ukvarja z (ne)dogajanjem na političnem parketu, pri tem pa Zares zanemarja dogodke, ki so se zares zgodili, je treba vedeti eno: KUL ali KAK, proba lahko vedno vsak, ni pa rečeno, da bo vsakemu oziroma še bolje komurkoli tudi dejansko uspelo."

Piše: Aljuš Pertinač

Teden, ki je za nami, nam je na političnem prizorišču prinesel veliko. Dogajanja namreč. Ogromno se je dogajalo, pa malo tega zares zgodilo. Kot bomo videli v nadaljevanju, Zares tudi sicer, čeprav formalno od 8. 10. 2015, torej že okroglih 5 let, ne obstaja več, dejansko politično pa od predčasnih volitev v državni zbor leta 2011, ko je prejel zares mizernih 0,65 odstotka oddanih glasov, v tem dogajanju igra pomembno vlogo. Kar ni nobeno posebno presenečenje. Zares je namreč vedno zraven takrat, ko se ogromno dogaja, pa zares malo konkretnega zgodi. Saj veste, kot turške telenovele. Vedno se ogromno dogaja, pa nikoli zares nič ne zgodi.

DAMIJAN IZ LABORATORIJA ZARES

Kaj se je to

"Poznavajoč arogantnost in hkrati popolno strateško neuporabnost nekaterih ključnih odločevalcev na levici bi si upal trditi, da točke streznitve še kar ni na vidiku."

Piše: Rado Pezdir

V torek so prvaki opozicijskih strank (LMŠ, SD, Levica in SAB) na tiskovni konferenci, ki jo je neposredno prenašala večina slovenskih medijev, razglasili, da imajo skupno programsko platformo, ki jo pooseblja od zunaj dani tehnični mandatar.

V sredo, torej naslednji dan, je bilo spet več kot tristo okuženih s kitajskim virusom, Janez Janša pa je bil še vedno predsednik slovenske vlade.

Kaj zdaj?

V čem je bila fora torkovega manevra?

Kaj so štiri stranke hotele povedati?

Še preden začnemo razpletati to vprašanje, pa bi imel prošnjo, in sicer da vsi tisti, ki ste politično na levem delu, to kolumno vzamete resno in brez mehanizmov zanikanja realnosti premislite o tem, kar je napisano. Kolumne namreč ne pišem, ker bi vas sovražil ali navijal za desno vlado, ampak zaradi tega, ker vam želim povedati, da

Piše: Tino Mamić

Vlada je liberalizirala določanje cen goriv. Po novem lahko trgovci sami določajo cene za bencin. Pravzaprav to niti ni liberalizacija, saj že imamo svobodno tržno gospodarstvo. Tako vsaj piše v ustavi. Zato je nenavadno, da trgovec na svobodnem trgu doslej ni mogel svobodno določati svojih cen. Postavljanje lastne cene, ki je nižja od drugih, je namreč bistvo pa tudi gibalo gospodarskega razvoja na našem planetu.

To je za državljane izjemno pomembno, saj lahko svobodno nakupujejo. Še pomembneje je za državljane, ki nimajo veliko pod palcem in morajo vsak evro trikrat obrniti, preden ga porabijo.

No, ja, ne vem, ali je ta primerjava še razumljiva, saj večina ljudi večine plačil ne opravi z denarjem, ampak s kartico ali telefončkom. Tudi plačo vidijo samo še na računalniškem zaslonu. Ker denarja ne vidijo več drugače kot narisanega, se človek vpraša, mar smo prišli nazaj v prazgodovino, v naturalno-naturalno gospodarstvo? Delamo, za plačilo pa dobimo stvari v trgovinah

Piše: Aljuš Pertinač

"Kljub kadrovski menjavi na vrhu policije in menjavam, ki jih je do sedaj v policiji izvedel generalni direktor policije, ocenjujem, da je udbovsko-partijska struktura odločujočega dela policije, v navezavi s tožilstvom in sodstvom taiste provenience, tako močno zasidrana v sistem, da mi ob obstoječi zakonodaji in pristojnostih, ki jih kot minister v odnosu do policije imam, ne omogoča učinkovite depolitizacije in sprememb v policiji.
Zato te, spoštovani predsednik, obveščam, da z današnjim dnem nepreklicno odstopam kot notranji minister vlade Republike Slovenije."

Tako je 30. junija letos zapisal minister za notranje zadeve, gradbeni inženir Aleš Hojs, v svoji odstopni izjavi, ki jo je poslal predsedniku vlade. Ob tem je minister Hojs nastopil tudi na posebni tiskovni konferenci, kjer je ponovil razloge za svoj odstop in med drugim povedal, da je predsednik vlade njegov odstop sprejel.

Faksimile odstopne izjave ministra Hojsa. (vir: Twitter)

Premierju Janši se

To so težki dnevi za Ivana Galeta: Po eni strani so na Zavodu za blagovne rezerve Republike Slovenije uradno ter pričakovano začeli postopek za izredno prekinitev delovnega razmerja, po drugi strani pa je na Generalno policijsko upravo (že 23. septembra) prišla kazenska ovadba, ki jo je, zanimivo, podpisal znani Vili Kovačič, Galetu pa očita zlorabo uradnega položaja in pravic ter tajno snemanje telefonskih pogovorov. Če je Gale doslej druge, so zdaj drugi ovadili njega:

Kazensko ovadbo, ki med drugim razkriva, da naj bi Ivan Gale kot visoki uslužbenec Zavoda sporno (oziroma nepooblaščeno) podpisal za 140 milijone evrov pogodb, objavljamo v celoti. Zanimivo branje:

Ivan Gale - Kazenska ovadba.pdf

Šele potem bo država nehala dušiti ljudi in podjetja. Šele potem bo lahko gospodarstvo vse svoje vire in ves svoj čas namenilo dvigu dodane vrednosti. In takrat bomo tudi lažje vzdrževali blaginjo in socialno varnost.

Piše: Sebastjan Jeretič

Že dolgo govorimo o tem, da birokracija duši ljudi in podjetja. Zato sem z veseljem pričakoval prvi paket debirokratizacije, ki ga je pripravila strokovna skupina pod vodstvom Ivana Simiča. Tretja vlada Janeza Janše ima res polne roke dela. Poleg spopada z epidemijo, ukrepov za ohranitev socialne stabilnosti in za gospodarsko okrevanje, ustanovitve demografskega sklada ... je zame enakovredna prioriteta prav projekt debirokratizacije.

Prvi paket se poleg nekaj ukrepov za podjetja ukvarja predvsem s področjem davkov in umeščanjem v prostor. Ravno ti področji izpostavljajo tudi poslovni subjekti, saj jim predstavljajo veliko izgubo časa in virov, ki bi jih lahko namenili dvigu dodane vrednosti. Prav dvig dodane vrednosti gospodarstva pa je naš klju

"V podtonu je seveda ves čas maksima, da se 2. tir gradi zaradi slovenskih gradbenikov. Pa se ne. Tako kot zimske šolske počitnice v nasprotju s precej razširjenim prepričanjem ne obstajajo zaradi žičničarjev. Drugi tir se gradi zaradi logistike."

Piše: Aljuš Pertinač

Konec avgusta so se dela na slovenski strani druge predorske cevi predora Karavanke tudi uradno začela. Beri, Turki so končno, z dveletno zamudo za Avstrijci, začeli vrtati luknjo. Darsov predviden rok za dokončanje del je 2025. Turki pravijo, da so jih sposobni končati v treh letih. Ker pa bo po izgradnji druge cevi stekla obnova prvotne, bomo na dvocevni promet skozi Karavanke morali počakati vsaj še pravljičnih 7 let.

Sedaj je torej pravi trenutek, da pogledamo, kaj smo se iz vsega skupaj naučili. Sodeč po tem, kako se država loteva naslednjih velikih infrastrukturnih projektov, med njimi tudi desetkrat večjega 2. tira, ne veliko. Čeprav je bilo lekcij ogromno. Vsem pa je skupno eno. V Sloveniji imamo problem z javni

"Sicer pa, če bi vi vsi vedeli, kakšni kriminalci so danes na svobodi in kako z lahkoto in brez sramu trošijo ukradene milijone, bi zažgali NPU in tožilstvo. Šlo je predaleč."

Piše: Rado Pezdir

Preden začnem ta komentar, posvečen uredniku kolumn korumpiranih policistov, ki jih zadnje mesece objavlja spletna stran Pop TV (*1), mi dovolite, da pojasnim svojo pozicijo. V nobenem pogledu nisem del vojne, ki divja med strankami vladne koalicije in največjim komercialnim medijem.

Njihovi prepiri niso moji niti me ne zanimajo, jih ne spremljam in se ne želim opredeljevati. Toda menim tudi, da dejstvo, da trenutni minister (*2) zelo krjavlovsko rije po policiji, ne pomeni, da so kriminalci med policisti lahko abolirani. Če tega komentarja ne boste vstavljali v omenjeni kontekst, ste ali pristranski bolniki ali pa imate izključene možgane. Kakorkoli že, tisto, na kar želim opozoriti javnost, je nedopustno maličenje dejstev, pogrom nad resnico in ustvarjanje alibija kriminalnim omrežjem, ki ji

Piše: Aljuš Pertinač

Po naših zanesljivih informacijah je Aleksandra Pivec, podpredsednica vlade, ministrica za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter zaenkrat še vedno predsednica koalicijske stranke DeSUS, pretekli četrtek pridrvela na mariborski klinični center skupaj z dvema varnostnikoma oziroma policistoma iz centra za varnost in zaščito. Spomnimo, po odločitvi predsednika vlade imajo v tem mandatu vlade osebno varovanje tudi podpredsedniki vlade, torej tudi Pivčeva, kar sicer do sedaj ni bila praksa, če seveda ni šlo hkrati za ministre, pristojne za katerega od državotvornih resorjev.

Imela naj bi povišano telesno temperaturo in se slabo počutila oziroma naj bi ji nenadoma postalo slabo. Pivčeva se je na prve medijske zapise o težavah z njenim zdravstvenim stanjem odzvala z objavo na facebooku, ki ga tudi sicer rada uporablja/zlorablja za obveščanje javnosti o svojem zdravju: "V četrtek na poti iz službe me je obšla slabost in dobila sem povišano telesno temperaturo. Zaradi odgo