"Potem se nama je z Ester podrl svet. V sredo, 29. maja, popoldne sem od Generalnega sekretariata prejel formalni dopis v francoščini, v katerem so me pozvali, naj komentiram priložene anonimne sramotitve, ki so bila odposlane z elektronskega naslova Wilhelma Krolla (zarotniki so si prilastili nemškega klasičnega filologa, ki se je leta 1869 rodil v kraju z obetavnim imenom Frankenstein!), napisane v borni angleščini in podpisane z Group of EU citizens. Bil sem tako zaprepaden, da sem anonimko natisnil in jo brez besed odnesel iz svojega domačega kabineta v spodnje nadstropje k ženi, zaprepadeno bled kot stena, rekoč to je konec ..."

... Tako čutveno in dramatično se je po štirih ali petih dnevih molka vendarle oglasil Marko Pavliha, nekdanji politik, ki je zamenjal tri politične stranke (LDS, SD in Državljansko listo, bi pa je tudi minister in podpredsednik državnega zbora), zdaj pa tudi nesojeni slovenski sodnik na sodišču za splošne zadeve Evropske unije v Luksemburgu, ki pred dnevi

VSAK KOVANEC IMA 2 PLATI!

Piše: Aljuš Pertinač

Priznam, samega sebe nimam za "pravega" novinarja. Res je, že drugo sezono vodim pogovorno oddajo Faktor na TV3 in občasno kaj napišem na portalu, ki ga pravkar berete. Sem tudi član Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Po vsej verjetnosti se bom včlanil tudi v Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Ja, Slovenija ima dve novinarski društvi. Imamo tudi dve organizaciji veteranov vojne za Slovenijo. Pa dva policijska sindikata. Pa dva resn(ejš)a nogometna kluba in še in še. Vsak kovanec ima pač dve plati.

Nimam se za novinarja, ker se mi zdi, da je novinar nekdo, ki se je za takšno kariero odločil že zelo zgodaj, na faksu ali takoj po njem. Ni nujno, da je študiral novinarstvo. Večina novinarjev pri nas ga ni. Tudi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani jih ne prihaja toliko, kot bi si človek mislil. Veliko novinarjev celo ni študiralo ničesar oziroma študija vsaj niso uspešno dokončali. Novinarstvo je edini poklic v javnem sek

SMRT ALI VSTAJENJE?

Piše: Rado Pezdir

Darko Muženič je po koncu sage z Darkom Majheničem postal edini in posledično najverjetnejši kandidat za vrh NPU (Nacionalnega preiskovalnega urada), preiskovalne institucije, ki naj bi se po definiciji ukvarjala s pregonom najtežjih oblik kriminala. Muženič, širši javnosti neznan vse do razkritja afere s pranjem iranske milijarde v Novi Ljubljanski banki, je trenutno direktor urada za preprečevanje pranja denarja. Resnici na ljubo je treba priznati, da v nasprotju z nekdanjim direktorjem tega urada Andrejem Plausteinerjem, ki mu zaradi neverjetne nesposobnosti ali pa zaradi katerega drugega motiva ni uspelo zaustaviti sheme iranske obveščevalne službe v NLB, Muženič ni kolapsiral ter je primer analiziral in ga predal na policijo, kjer pa se je zopet zgodil kolaps.

Toda funkcija direktorja NPU, ki se obeta Muženiču, ne bo podobna ničemur, kar je ta policist opravljal prej. Ne zaradi tega, ker ne vemo, v kako velike čevlje bo stopil, ampak zaradi na

Ravno oni so tisti, ki že ves čas zlorabljajo ilegalne migracije za svojo politično agendo, v kateri vsakega, ki ilegalne migracije vidi kot varnostni problem in ne zgolj kot prijeten naravni pojav, okarakterizirajo za rasista, ksenofoba, fašista, skrajnega desničarja in populista oziroma kar je še teh modernih oznak za drugače misleče, če ste podpornik tranzicijske levice na oblasti.

Piše Aljuš Pertinač

Zgodilo se je. Nepreklicno. Sedaj ni več poti nazaj. Pa je to res? Tako smo mislili že, ko je ilegalni migrant pred tremi leti z mačeto pokončal policista in si nato sodil sam. Mimogrede, dve leti smo verjeli, da je to storil z nožem. Tega bi lahko pobral kjerkoli. Mačeto je očitno prinesel s sabo (vir).

Pa vendar je morebiti stvar sedaj drugačna. Tudi reakcija dominantnih medijev je tokrat bila vsaj za spoznanje bolj normalna ali človeška, če hočete. No, vsaj nekaterih medijev. Prva reakcija ob novici, da so štirje ilegalni migranti ugrabili osemdesetletnika na njegovem domu in ga v

Piše: Jan Zobec

Duh straši po Evropi – duh avtoritarnosti. Vendar tokrat ne velja tisto iz uvoda v Manifest komunistične partije, kjer dobro znana avtorja pravita, da so vse sile stare Evrope sklenile sveto alianso v eksorciranju tega duha: papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikalci in nemški policijski špiclji. Ne, tokrat je stvar obrnjena na glavo. Duh avtoritarnosti se ne širi in ne prihaja od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol in od zgoraj vsevprek. Od Rusije navzdol proti jugozahodu.

O Putinu ne gre izgubljati besed. Pa vendar, ruski samodržec je znova udaril po svobodi izražanja, poljska avtokracija sodno obračunava s kritiki pakiranja sodstva. Svetovna pravniška kapaciteta Wojciech Sadurski, znan tudi po glasni kritiki sedanje poljske oblasti, se sooča s pravnimi postopki. Član novega disciplinskega oddelka na poljskem vrhovnem sodišču je pristojnim organom varšavske univerze predlagal začetek disciplinskega postopka zoper slavnega profesorja, ker je sodnike di

Edino, kar torej našega Marjana še drži na oblasti, je reklo Železorodnih iz priljubljene TV-serije Igra prestolov: "Kar je mrtvo, ne more umreti". In Marjanova 13. vlada je bila politično mrtva že vse od začetka.

Piše: Aljuš Pertinač

Najbolj pa nas mora skrbeti, da pri odkrivanju cesarske golote našega Marjana več kot očitno ne moremo računati na pravno državo (primer Radonjić) niti na institucije demokratičnega nadzora, kot so preiskovalne komisije državnega zbora, niti na opozicijo.

PROLOG

Slovenija je dežela anahronizmov. Eden takih je slavnostni govor ljubljanskega župana Zorana Jankovića ob 1. maju, prazniku dela. Janković, vsa njegova kariera, vedenje, poslovanje in vodenje naše največje občine so v popolnem nasprotju z vsem, kar pooseblja 1. maj (vir). To še najbolje vedo farmacevtke in tisti, ki so na kakršenkoli način poslovali z ljubljansko mestno občino oziroma od nje potrebovali kakšno dovoljenje. Fotografija pove več kot tisoč besed:

Zato ni naključje, še manj pa je

To je bil Maks Fabiani (29. april 1865 – 12. avgust 1962)

Sredi občine Komen se očitno ponavlja podobna razvpita zgodba, kot se je zgodila v Kamniku, med županovanjem sedanjega predsednika vlade Marjana Šarca, ko so občinski svetniki skorajda "iz dneva v dan" spreminjali ime tamkašnje osrednje knjižnice, poimenovane po domobranskem pesniku Francetu Balantiču. Zdaj naj bi namreč v Komnu odvzeli naziv častnega občana občine Komen - arhitektu Maksu (Maximilianu) Fabianiju, zato ker je bil med fašisti.

Spomnimo: naziv častnega občana občine Komen so pokojnemu arhitektu Maksu Fabianiju podelili točno pred dvema letoma, aprila 2017.

Objavljamo nelektorirano pismo znanega občinskega svetnika iz Komna, Iva Kobala, sicer člana Nove Slovenije, in priloženo dokumentacijo.

"Pozdravljeni,

berem gradivo za sejo občinskega sveta in z velikim presenečenjem ugotovim, da se pripravlja akcija za odvzem naziva Častni občan Občine Komen Maksu Fabianiju. Na skrivaj, potuhnjeno, dobimo le točko dnevnega

Jebem vam mater vsem po spisku in jebem vam fašizem in afroarabske migracije, ali ne dojemate, da se sistem sesuva? Do kdaj bo tišina?

(Piše: Rado Pezdir)

Bralstvu se opravičujem, ker v tem komentarju ne bom komentiral grozeče pošasti fašizma, ki naj bi se plazila po državi in lezla iz vseh por družbe, ki jih slovenska levica še ni zaprla. Opravičujem se tudi tistim, ki bi morda radi brali, kako bo nekaj deset tisoč migrantov kak mesec po fužinskih kleteh posiljevalo prvaka neke desne superstranke, ki se je v svojem epskem boju za resnico odpovedal zlati žlici rdečega plemstva, ki ga je hranila, vse dokler se ni seznanil s problematiko ritopikov. Namesto tega bom pisal o ekonomiji. Morda se še spomnite ekonomije? To je tista zadeva, ki vas običajno začne skrbeti takrat, ko zmanjka služb.

V čisti tišini je na ministrstvu za finance nastal osnutek zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Gre za osnutek, ki naj bi naslovil reševanje poplačila

Zemljevid razmejitve Piranskega zaliva, kot jo je določilo Arbitražno sodišče, junija 2017.

(Piše: Borut Šuklje)

Čistilca ni prav lahko opisati, to je tudi njegova največja delovna prednost. Pri svojem delu je na svojstven način izpostavljen, ob tem pa popolnoma varovan z interesi in močjo velikih gospodarskih družb ali državnih politik. Čistilec ni ne odvetnik ne zdravnik, niti ni lobist in še manj politik ali visok državni uradnik. Lahko bi bil pisec zanimivih in zapletenih zgodb, pa vendar ne želi za seboj puščati preveč sledi. Pri svojem delu ima skromna navodila, toda povsem natančna naročila, kako izbrisati neprijetne dogodke.

Hrvaški poslovnež Ivan Tolj, ki je pred dnevi želel preprečiti objavo vesti o hrvaškem vpletanju in poslušanju slovenskih sogovornikov ob sporazumu o arbitraži, je bil enostavno nepreviden. Ravnal je povsem drugače, kot smo ga bili vajeni. Do sedaj smo poznali samo njegovo drobno hibo, da se je rad fotografiral v družbi in ob zaupnih pogovorih z vodilnim

(Piše: Aljuš Pertinač)

DOMovinski LIGI NA POT

Izkušnja na ustanovnem kongresu Doma je povsem podobna izkušnji z divježi iz TV-serije Igra prestolov. Če smo na začetku mislili, da nas bodo žive požrli, zdaj vemo, da gre za povsem normalne ljudi, ki najbolj od vsega ljubijo svoj dom oziroma domovino. Da so dominantni mediji in mediji v interesni sferi največje opozicijske stranke ta Dom postavili onkraj zidu, pa bi moralo skrbeti vse nas.

PROLOG

Oddaja Faktor na TV3, ki jo vodim že več kot leto in pol, pogosto združuje tisto, kar se na prvi oziroma bolj površen pogled zdi nezdružljivo. Ljudi različnih političnih prepričanj, svetovnih nazorov in življenjskih stilov, ki pa jim je skupna zavezanost svobodi govora in verjamejo v dialog kot osnovno sredstvo za doseganje političnih in ostalih družbenih ciljev. V tem času se je med nami spletlo pristno prijateljstvo, ki nam omogoča, da vsakdo zmeraj pove točno to, kar si o določeni zadevi misli, hkrati pa se po najboljših močeh trudimo, da drug

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Ko to pišem, je odjeknila novica, da je odstopil predsednik državne revizijske komisije (DKOM) Borut Smrdel. Kot je pojasnil, se ob nastopu funkcije ni zavedal, da je "dandanes popolnoma sprejemljivo, da se poskuša s ciljno usmerjenimi PR-kampanjami redno vplivati na delo neodvisnih državnih organov in na njihovo odločanje". Vsaj tako je sporočil medijem. Erika Žnidaršič, voditeljica oddaje Tarča na TV Slovenija, je njegov odstop na svojem osebnem FB-profilu pospremila takole:

Laž ima seveda kratke noge, in kot vemo, Borut Smrdel ni med najvišjimi. Precej bolj verjetno je, da je odstopil zaradi prehudih pritiskov, da za gradnjo druge predorske cevi predora Karavanke izbere enega od favoritov globoke države, Kolektor ali GGD (Gorenjska gradbena družba), o čemer smo na tem portalu poročali že pred časom (vir).

Dan prej je sicer odstopila Katja Damij, javnosti doslej popolnoma neznana kandidatka skupne liste Liste Marjana Šarca in oddaje 24ur na Pop TV za

(Piše: Igor Masten)

Predsednik ZDA Donald Trump je za enega izmed guvernerjev sveta zveznih rezerv ZDA (ameriška centralna banka) predlagal Stephena Moora. Ta predlog razburja ekonomiste v ZDA in širše po svetu, saj med ekonomisti, in to tako na demokratski kot republikanski strani, obstaja soglasje, da je strokovno neprimeren za tako pomembno funkcijo. Nekdanji vodja sveta ekonomskih svetovalcev predsednika Georgea Busha mlajšega in profesor na Univerzi Harvard Greg Mankiw je za Moora na svojem blogu zapisal, da enostavno nima intelektualnega dostojanstva, in senatu predlagal, da Trumpov predlog zavrne. Svoj predlog je utemeljil z recenzijo knjige Trumponomics, katere avtor je Stephen Moore (skupaj z Arthurjem Lafferjem). Mankiw je republikanec, vendar je za to knjigo vseeno zapisal, da gre za "rah rah partisanship", torej za pristransko in ideološko prikazovanje Trumpove ekonomske politike ne glede na raziskave v ekonomski literaturi.

Mankiwova kritika Moora ni osamljena. Na spletu n

(Piše: Jan Zobec)

TOČKA PRELOMA

Verjetno je danes bistveno manj kolegov, ki oporekajo spoznanju, da je vodstvena struktura sodstva in prek nje ter zaradi nje sodstvo sámo v globoki krizi. Škandali, afere, nepravilnosti in zlorabe se kar vrstijo. Od, da se ne bom ponavljal, vsega, o čemer sem govoril v prejšnjih kolumnah, do nedavnih škandaloznih razkritij pogumnih novinark Financ, ki svoj poklic jemljeta resno in odgovorno.

Čeprav je prvi april, žal ni pravoaprilska, da se ni zgodilo nič. Prav nič. Razen medlega odziva dnevnika Delo (v stilu: pač, črna pika, in to je to – so what) ter ene od zasebnih TV, je škandal utonil v morju drugih bolj ali manj nepomembnih novic, tudi tako banalnih, kot je žoganje dveh mladcev na drugem koncu sveta – čeprav bi se v vsaki resni in urejeni državi (kjer se take reči niti ne bi zgodile – a če bi se, bi se) dvignil vihar – medijski, institucionalni in kriminalno-policijski, ki bi za začetek odpihnil vrhove vodstvene strukture "v roku keks". Pri nas pa

KRALJI TRANZICIJSKIH ŠPEKULACIJ

(Piše: Rado Pezdir)

Zgodba o podrejencih (imetnikov kvalificiranih obveznosti bank) kot da se ne konča. Ta pozicija je sicer rahlo neobičajna, saj so bili nepoučeni vlagatelji v podrejene obveznice v Italiji in Španiji že poplačani. Pri nas pa se kar čaka in čaka. Toda za boljše razumevanje, na kaj se čaka, je treba imetnike podrejenih obveznic razdeliti na tri skupine. Ta delitev pa razkrije še nekaj več - pošastno igro s podrejenimi obveznicami, ki je nastala v vrhu slovenske politike in ki je bila koordinirana po paradržavnih skladih in kapitalskem plemstvu. Pojasnimo:

TRI SKUPINE. NA KONCU PA JEBENE STRANKE ...

Prva skupina imetnikov podrejenih obveznic so bili nepoučeni mali vlagatelji, ki so ta instrument kupovali na bančnih okencih. Ti so verjetno tudi največja žrtev ostalih dveh skupin imetnikov te obveznice in njenega političnega vpliva. Zakaj? Enostavno zato, ker jih je že ves čas mogoče poplačati brez posebnega problema, ravno tako, kot se je

STRATEGIJA JANEZA JANŠE?!

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v teh dneh izdal svojo sedmo knjigo z naslovom Prvorazredni - Sistem za lažno elito. Slovenija se je osamosvojila, osvobojena še ni. Obsega 52 strani in stane 10 evrov (vir). Pravzaprav gre za skupek besedil oziroma misli, ki jih je Janša prejšnji mesec v več delih objavil na družbenem omrežju Facebook. V knjigi se loteva analize razmer v slovenski politiki in družbi. Utemeljuje, da v slovenski družbi obstaja kastno razlikovanje med "prvorazrednimi" in "drugorazrednimi", kar naj bi bil eden izmed poglavitnih razlogov za stanje, zaradi katerega se vse več mladih trajno izseljuje iz domovine.

Dominantni mediji in njih vključeni novinarji so knjigo prvaka opozicije seveda v celoti prezrli. Glede na vsebino in časovnico objave (tik pred začetkom kampanje za majske evropske volitve) bi lahko rekli, da gre za neke vrste Janšev manifest oziroma analizo temeljnih družbenih problemov,

MARJAN I. ZEDINITELJ

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Ko to pišem, je Andrej Šiško še zmeraj priprt. V priporu je že od 12. septembra 2018. Dan kasneje, 13. septembra, je prisegla 13. mavrična antijanša manjšinska vlada s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica - pod vodstvom Marjana Šarca. 13. vlada po vrsti, vodi pa jo premier, čigar stranka je na volitvah dobila pičlih 13 odstotkov glasov. Vse je torej v znamenju številke 13 (hvala bogu, da ni bil še petek), kaj bi torej lahko šlo narobe? Kot bi rekel naš Marjan, narobe lahko gre vse, kar gre lahko narobe. Ampak pojdimo lepo po vrsti.

Šiška so torej priprli dan prej, preden je prisegla Šarčeva vlada, ampak Marjan I. Zedinitelj je takrat že bil predsednik vlade oziroma mandatar. In 4. septembra je tvitnil:

Vir: Twitter

Zaradi tega tvita ga je Anica Bidar, podpornica priprtega Andreja Šiška, kazensko ovadila na državno tožilstvo, ker naj bi se predsednik vlade Marjan Šarec po njenem mnenju vmešaval v sodno vejo oblasti ozirom

SODSTVO JE OBLAST, ZATO NE UŽIVA IMUNITETE ...

DELO SODNIKOV MORA BITI PREDMET KRITIKE

(Piše: Jan Zobec)

Stvari so v svojem izhodišču zelo preproste. Vsaka oblast, naj bo zakonodajna, izvršilna ali sodna, je nagnjena k zlorabam. Za nobeno od njih ne velja, da ji je treba slepo verjeti in na lepe oči zaupati. Zato ima še kako prav Vladimir Ilič Lenin, da je zaupanje dobro, nadzor pa še boljši. Nadzor je seveda različen - v avtokratskih in totalitarnih režimih izhaja iz čisto drugih premis kot v liberalnih demokracijah.

V teh ima predvsem dve temeljni obliki - kot nadzor znotraj oblasti same, se pravi kot njena delitev ter posledični medsebojni nadzor po sistemu zavor (nadzorov) in ravnotežij na eni strani ter zunanji, demokratični nadzor, torej nadzor javnosti nad delom oblasti. Na tej točki se pokaže, kako pomembna je svoboda izražanja - ne samo kot vidik posameznikove samouresničitve, kot izraz njegove osebnosti, njegove osebne svobode, ampak tudi kot temeljna podstat za delovanje dem

#FAKTOR.COM TAM, KJER NI CENZURE

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Ko me je Bojan Požar v začetku leta 2017 povabil h komentiranju v oddaji #Faktor.com, ki jo je takrat vodil Vladimir Vodušek, sem povabilo z veseljem sprejel. Po volitvah leta 2014 sem bil namreč v svoji tedanji službi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bolj ali manj na stranskem tiru. Kot vroč kostanj so si me podajali iz enega sektorja v drugega in več kot očitno je bilo, da vodstvena ekipa s čebelico Majo na čelu (ljubkovalni ali pa tudi ne tako ljubkovalni izraz za ministrico in kasneje propadlo kandidatko za predsednico države Majo Makovec Brenčič) nima nobene želje ali potrebe po nekom, ki je bil na ministrstvu na različnih položajih že sedem let. Takrat si seveda niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da bom že čez pol leta pustil "dosmrtno" službo v državni upravi in se iz državnega uradnika prelevil v voditelja TV-oddaje, ki bo temeljito spremenila in dodobra pretresla slovensko medijsko sceno na p

(Piše: Aljuš Pertinač)

Če kaj smrdi pri zgodbi o gradnji druge cevi predora Karavanke, to ni naročnik Dars, to niso izbrani izvajalci Turki in to vsekakor niso naši severni sosedi Avstrijci, ki so do sedaj izvrtali že okrog 400 metrov predorske cevi. Ne, če kaj smrdi pri vsem skupaj, je to, da je največji javni gradbeni projekt pri nas odvisen od petih ljudi v formalno neodvisnem, dejansko pa očitno pristranskem DKOM.

Če želite, da vas glava kot po najhujšem silvestrskem mačku boli že nekaj dni prej, potem iz arhiva RTV Slovenija izbrskajte posnetek oddaje Tarča, ki je bila na sporedu 20. decembra. Saj veste, Tarča je paradna preiskovalnonovinarska oddaja nacionalne televizije v tako imenovanem prime time (elitnem) terminu in je na sporedu enkrat na teden. Če pa želite, da vas glava boli kot po najhujšem silvestrskem mačku še vsaj tja do pravoslavnega novega leta, torej 14 dni dlje, potem berite naprej.

AVSTRIJCI ŽE VRTAJO ...

MI SE PA ŠE VEDNO POGOVARJAMO. ZAKAJ?!

Govora bo namreč o K

(Piše: Ivan Simič - revija Denar)

Pomembna novica teh dni je, da Furs po nepotrebnem doživlja vedno več porazov na sodnih instancah. Zadnjič smo vam predstavili primer uvoznika banan, ki je uspel na evropskem sodišču, v tej številki vam predstavljamo sodbo upravnega sodišča, ki se nanaša na napačno uporabo materialnega prava pri določitvi navideznega posla, in sodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da Furs mora dokazati tisto, kar trdi. To smo Fursu trdili zadnjih deset let, to je od takrat, ko je pričel izvajati osebne davčne preglede. Toda vztrajal je pri svojem, da je dovolj, da pove, da zavezanec ni dokazal, kar trdi, čeprav tudi Furs ni dokazal tega, kar trdi. O tem smo veliko pisali, veliko davčnih zavezancev je zaradi nezakonitih postopkov moralo po nepotrebnem plačati 70-odstotni davek, če ga niso plačali, so končali v stečaju ali so propadli. Vem, da se ponavljam, toda propadajo družine in nihče se ne zmeni za to. Velja prepričanje, da je tisti, katerega je obdavčil davčni o