Piše: Gregor Kos

Prejšnji teden sta v medijski prostor tako rekoč kot strela z jasnega udarili dve novici. Prva, meni še kako pomembna in obenem povsem nepričakovana je bila odločitev ministra za javno upravo Rudija Medveda, da do nadaljnjega ustavi postopke v zvezi z implementacijo nove tehnologije 5G, ker obstaja, kot se je izrazil, "utemeljeni sum za zdravstvene posledice tehnologije". Za tiste, ki materije (še) ne poznate, je Medved zgolj ubesedil načelo previdnosti kot eno temeljnih načel Evropske unije, ki ga imamo tudi v Sloveniji jasno in nedvoumno zapisanega v 8. členu zakona o varovanju okolja:

8. člen (načelo previdnosti)
(1) Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov je dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
(2) Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.

Zadeva je preprosta, minister ne more zatrditi, da ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na zdravje ljudi, vsekakor ne po skoraj enoletnih aktivnostih nasprotnikov uvajanja tehnologije, med katere spadam tudi podpisani, na osnovi jasnih rezultatov neodvisnih znanstvenih študij. Kot politolog in politični analitik, navsezadnje tudi kot praktik odnosov z javnostmi si nikoli, ponavljam nikoli ne bi predstavljal, da v aktualni sestavi vlade obstaja minister, ki bi ustavil implementacijo za industrijo in posledično tudi lobiste ("money, money") tako pomembnega projekta. Saj se spomnimo, kdo je pred ministrom grel ministrski sedež na Tržaški 21, SMC-jev ali mogoče pravilneje BTC-jev Boris Koprivnikar, ki je kar v lastni pisarni podeljeval testne frekvence bodočemu zaposlovalcu BTC. In to kljub dejstvu, da frekvence (tudi testne) podeljuje izključno neodvisni organ – agencija za pošto in elektronske komunikacije (AKOS). Pa je (bil) res tako neodvisen? Ker za ministra vemo, da v zgodbi podeljevanja testnih frekvenc ni bil. In kot vemo, je tudi aktualno direktorico Akosa na to mesto "pripeljal" nihče drug kot minister Koprivnikar. In to, kot navajajo mediji, s kršenjem razpisnih pogojev. Vse jasno?

In katera je druga objava, se verjetno že sprašujete. Da, tudi druga se navezuje neposredno na ministra Medveda, a tokrat v manj prijetni luči. Bojan Požar (kdo pa drugi) je namreč prav tako v petek, 10. januarja, objavil res senzacionalno vest, da je ministrstvu neznana oseba na znanem mestu izmaknila znano število (kar 70) prenosnih računalnikov. Kar neprijetna zadeva za katerokoli podjetje, kaj šele ministra v katerikoli vladi.

In, se boste vprašali?

Na videz sta zgoraj opisani novici seveda lahko nepovezani. Vendar zgolj lahko. Sta pa najverjetneje (z gotovostjo seveda ne moremo trditi) najmanj povezani, in to s tako imenovano vzročno-posledično povezavo.

Zakomplicirano? Niti ne.

Seja vlade, na kateri je minister Medved umaknil medresorsko usklajeno strategijo o upravljanju z radiofrekvenčnim spektrom, ki jo je pripravil Akos (pod vodstvom prej navedene direktorice, ki ji je pozicijo ”zagotovil” bivši minister) in je bila torej za lobiste in deležnike z interesi t. i. ”done deal”, je potekala v četrtek, 5. decembra. Samo predstavljaje si bes prej naštetih, ki so od naročnikov najverjetneje že pričakovali mastne božičnice, 17. plače in podobne finančne spodbude, ko nekaj, kar bi moralo biti zgolj formalna potrditev, ni bilo uresničeno. Pri tem seveda ne moremo mimo (pozitivne) vloge predsednika vlade, saj minister Medved brez njegove odobritve tovrstnega dejanja zagotovo ne bi mogel izvršiti.

In potem dan za protestom proti sestanku Akosa s ponudniki tehnologije 5G, na dan, ko minister Medved javno pove, da do nadaljnjega ustavlja postopke v zvezi z uvajanjem tehnologije 5G, izvemo, da so mu prek novoletnih praznikov (kako prikladno, predvsem pa zgolj nekaj deset dni po seji vlade, ko je umaknil strateško točko) iz skladišč (za katere je vedel najmanj bivši minister, predvsem pa verjetno veliko strankarskih "vojakov", ki jim je prej omenjeni zagotovil zaposlitev na ministrstvu) izmaknili več deset prenosnih računalnikov. Naključje? Za moj okus ne.

Na tej točki moram kot praktik odnosov z javnostmi zatrditi, da z vidika zagotavljanja javnosti dela absolutno pogrešam, da bi MJU, takoj ko je izvedel za krajo, s tem seznanil javnost. Tu ni debate, in to je strokovna in politična napaka. Ne glede na potencialne posledice tovrstne objave.

Je pa hkrati dejstvo, da ne moremo zanemariti redosleda dogodkov in, kot kaže, jasne intence, da se zamaja ministrova pozicija, po možnosti celo z odstopom, da zmagajo lobisti, in s komolci v marmeladi namoči ”svojega” na ministrstvo, ki ima pomembno zgodovinsko vlogo.

Zakaj pa zopet to, se boste seveda vprašali. Dejstvo je, da ima vloga direktorata za informacijsko družbo dolgo brado političnih kupčkanj v zgodovini samostojne Slovenije. Botri njegovega nastanka in kontinuiranega nadzora ali vsaj želje po nadzoru, seveda iz vrst famozne LDS in absolutno okoli njegovega ključnega moža Gregorja Golobiča, so si najprej omislili ministrstvo za visoko šolstvo in tehnologijo (MVZT). Tam je prej omenjeni z lahkoto držal vajeti znanosti, ki je morala do dandanes (seveda ima agencijo za raziskovanje še danes v rokah njegov nekdanji državni sekretar) zadržati škandalozno pozicijo, da smo zadnji v Evropi po javnem financiranju znanstvenoraziskovalnega dela. In kaj, porečete, saj imamo rastoče gospodarstvo. Za laike ta ugotovitev seveda drži, za vse resnejše analitike pa je prav slednji podatek ključ do obvladovanja znanosti s strani kapitala, kar je vidno iz aviona, kot bi se lahko ilustrativno izrazili. In po tem, ko so kasnejše vlade izničile politični projekt MVZT in področja dela umestile znotraj ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), se seveda tedaj aktivni akterji še kako spomnimo pritiskov Virantove Državljanske liste, da se iz okvira MIZŠ čim prej izloči direktorat za informacijsko družbo. Ali ponovno razdeli ministrstvo. Sanje naslednic LDS je končno uresničila SMC z ministrom Borisom Koprivnikarjem in vsi s komolci v marmeladi so bili prepričani, da imajo ponovno škarje in platno v svojih rokah ali komolcih, tako kot vsa leta na ministrstvu za zdravje, kralju korupcije.

IN POTEM PRIDE LMŠ ...

In potem pride LMŠ in minister Rudi Medved, ki komolčkarjem ponovno prekriža račune. Za vas ne vem, sam sem nad potezo ministra Medveda navdušen. In že dolgo nisem imel priložnosti, ki se mi je ponudila tokrat, da javno izrazim "kapo dol". Seveda z upanjem, da njegova odločitev dejansko zdrži. In obenem pohvalim tudi podporo predsednika vlade Marjana Šarca. Hvala.

(Gregor Kos je koordinator Gibanja za človeku prijazno tehnologijo)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.