V glavnem mestu nizozemske province Južna Holandija je potekala druga plenarna seja mirovne konference o Jugoslaviji. Udeležili so se je zunanji ministri novonastalih držav, preostalih jugoslovanskih republik in federacije. Sejo je vodil lord Peter Carrington, ki je udeležence tudi obvestil o pogovorih v nekdanji Jugoslaviji.
V Haagu še vedno o Jugoslaviji
Simptomatično je, da je bil srbski zunanji minister s konferenco zelo zadovoljen, medtem ko je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel izjavil, kot je poročalo Delo, da je res povsem nemogoče tu sedeti, medtem ko se na domačih tleh nadaljuje neusmiljena vojna. Dodal je, da si ne more več dovoliti, da mora na pomembna mednarodna srečanja odhajati s tujih letališč, ker Jugoslavija Sloveniji zapira zračni prostor, ali da ne more niti telefonirati domov. Pripomnil je, da se Slovenija s konference ne umika, pač pa se je bo udeležila, ko bodo izpolnjena določila podpisanega sporazuma o ukinitvi ognja.
Dr. Dimitrij Rupel
V Haagu so se sestali tudi obrambni ministri držav Zahodnoevropske unije (EUW), edine evropske organizacije, ki bi lahko z vojaškimi enotami intervenirala v Jugoslaviji, vendar se glede mirovnih sil, ki naj bi jih poslali v Jugoslavijo, niso sporazumeli.
Leve stranke z obstrukcijo proti popravi krivic
Potem ko sta v slovenskem parlamentu »zbor občin« in »zbor združenega dela« že sprejela predlog zakona o denacionalizaciji, ga je naposled sprejel tudi »družbeno politični zbor«. To je Demosovim poslancem uspelo kljub temu, da je opozicija zapustila sejo misleč, da bo s tem znova povzročila nesklepčnost.
Vojna je zaradi prekinjenih povezav ogrozila gospodarstvo
Zaradi vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije so imela nekatera podjetja vse več težav pri ohranjanju načrtovanega obsega proizvodnje, in to zlasti zaradi zapletov pri oskrbi s surovinami, repromateriali, nadomestnimi deli in embalažo. Poti do dobaviteljev so se zaprle, tiste, ki so še ostale, pa so bile preveč tvegane. Prevoz po morju in železnici ni bil več zanesljiv, obvozi prek drugih držav pa so bili zamudni in dragi.
Ko smo se borili za samostojno in neodvisno Slovenijo je on srebal čaj in razmišljal, kako vse to vodi v državi, ki ni njegova intimna opcija
Totalitarni simboli vznemirjajo Slovence iz svobode vajenih držav
Na ta dan se je v časniku Slovenec s svojim prispevkom oglasil prof. Lojze Dolinar, današnji podžupan mesta Celovec. Napisal je, da je bil ob okupaciji Slovenije, ki jo je izvedla jugoslovanska vojska, v Ljubljani in da so imeli vojaške čelade, tanki in letala rdeče zvezde, torej simbol, »zaradi katerega in v imenu katerega je do poskusa okupacije Slovenije pravzaprav prišlo«. Ko se je po daljšem času znova vračal v Slovenijo, je osupel opazil, da ga je na mejnem prehodu Ljubelj še vedno legitimirala milica z enakimi simboli okupatorske vojske.
Doktor Andrej Fink se je na podobno temo z daljšim prispevkom v Slovencu oglasil iz Argentine. Ugotavljal je, kako druge komunistične države odločneje stopajo na demokratično pot, v Sloveniji pa »pod pretvezo ohranjanja vrednot borbe proti fašizmu ohranjamo znake, imena, motive in gesla rdečega fašizma in s tem kažemo na svojo kontradiktornost in anahronizem«. Napisal je še, da je agresija »jugoslovanske 'ljudske' armade proti Sloveniji večini Slovencev odprla oči, toda še vedno ne toliko, da bi videli, da JLA ni postala okupacijska šele ob sedanjem napadu, ampak da je bila okupacijska že vse od maja 1945 sem.«
O istem, takrat že rešenem problemu, piše tudi novembrska številka revije Naša luč. Da je postala vsiljena zastava z rdečo zvezdo za vse demokratične Slovence že prava mora, je več kot razumljivo, je napisal uvodničar, saj so ljudje pod tem simbolom doživljali nepredstavljivo težke čase. »Že zdavnaj so hoteli slovenski poslanci zvezdo vreči na smetišče zgodovine, pa so drugi poslanci, zlasti prenoviteljski, to je (bivši) komunisti, to preprečevali. Končno je le zmagala pamet.«
Avtor: Lenart Rihar
Vir: gov.si
