Zgodba o nepravilnostih in oškodovanju družbenega in zasebnega premoženja ima v primeru Doma starejših občanov Gornja Radgona kar dolgo brado. Praktično od trenutka, ko sta občina Gornja Radgona, župan je bil Tone Kampuš SD in gradbena družbo Stavbar Maribor sklenili javno zasebno partnerstvo za izgradnjo in tudi upravljanje z domom ostarelih, pri čemer je imela občina 51% lastniški delež, podeljena koncesija pa je imela 40 letni rok. Po nam dostopnih podatkih je vodstvo Doma starejših občanov Gornja Radgona d.o.o., od lani je direktorica doma Suzane Bračič Arcet (Desus, pred tem SD), v letu 2021  dodatno obremenilo in s tem oškodovalo dom za najmanj 4 milijone evrov. Vse to z vednostjo, morda celo pokroviteljstvom radgonskega župana Stanislava Rojka (Zares). DSO Gornja Radgona, foto facebook

O umazanih rabotah pri upravljanju s premoženjem DSO Gornja Radgona so se prve govorice pričele pojavljati le leto za tem, ko je bil zgrajen in sprejel prvih 150 stanovalcev. Kot rečeno, DSO je imel dva družbenika, Občino Gornja Radgona z 51% in Stavbar Gradnje d.o.o. z 49% lastniškim deležem. 

Resecija, kriza v gradbeništvu je prizadela tudi mariborski Stavbar, ki je krvavo potreboval svež denar. Vodstvo Stavbarja se je hitro zmenilo z županom Antonom Kampušem SD, da pooblasti takratnega direktorja DSO Marjana Žulo, da podpiše notarsko overjeno pogodbo o garanciji Stavbarju za najetje dolgoročnega bančnega kredita, pri čemer ga občina odvezuje odgovornosti za morebitne škodljive posledice za DSO Gornja Radgona. 

Pooblastilo občine G. Radgona direktorju DSO Marjanu Žuli

Igra s posojilom se je nadaljevala s tripartitno asignacijsko pogodbo med Stavbar gradnje d.o.o., Nova KBM d.d. in DSO Gornja Radgona, po kateri naj bi DSO Stavbarju dolgoval 1.257.180,23 evrov. Kot dokaz naj bi na NKBM navajali tri fakture (080014, 080015 in 080023). Da gre za fiktivne fakture in jih zato ni moč najti v sposlovnih knjigah Stavbar gradnje, je pričalo tudi poročilo stečajne upraviteljice, ki je decidivno zapisala, da Stavbar do DSO Gornja Radgona nima nikakršnih terjatev. Tudi stečajni senat sodišča v Mariboru je jasno ugotovil, da ni dokazov, da bi kdaj koli obstajala terjatev Stavbarja do DSO G. Radgona, zato je zavrgel tudi terjatev NKBM do DSO G. Radgona. Obstajal je le 49% lastniški delež Stavbarja v DSO Gornja Radgona. Vseeno so pri NKBM terjatev do Stavbarja v stečaju oziroma do DSO Gornja Radgona vnesli med slabe terjatve in ga podtaknili DUTB.

Je pa DSO G.R. po uvedbi stečaja Stavbar gradnje uveljavljal terjatve v višini 2.697.603.16 evra, podpis je dodal tudi takratni župan Anton Kampuš. Od Stavbarja je DSO med drugim terjal tudi vračilo 940 tisoč evrov na račun posojilne pogodbe 01/2007 z dne 10.10.2007, ki bi ga moral Stavbar poravnati do 31.8.2008. 

Španovija NKBM in Občine in DSO Gornja Radgona

Da bo vloga NKBM pri prenosu terjatev do DSO na DUTB čim bolj verodostojna, je ob občinskem blagoslovu kamenček dodal direktor DSO Marjan Žula in prokurist DSO, odvetnik Andrej Husar. Skliceval se je na neobstoječi opomin NKBM DSO G. Radgona o neizpolnjenih finančnih obveznosti s tripartitne asignacijske pogodbe. Opomin, na katerega sta se na sodišču sklicevala NKBM in DSO, v resnici sploh ne obstaja, ker Stavbar ni nikoli izstavil faktur, torej tudi dolg ne obstaja. Pisni opomin sploh ne obstaja, dopis DSO pa je bil prirejen in pripravljen z namenom, da ga NKBM dostavi na sodišče in na tak način skuša izterjati neobstoječe terjatve.  Skratka, s prenosom terjatev na DUTB 14.1.2015, se je na stavbno pravico št. 140/09 imetnika Stavbar gradnje na parceli številka 184-173,10 v lasti DSO G. Radgona, vpisala maksimalna hipoteka. Gre preprosto za terjatve, ki jih sodišče ni priznalo v stečajnem postopku, so torej nične, četudi jih je NKBM podtaknil NKBM.

Konec leta 2014, ko je bilo na prodaj premoženje družbe Stavbar gradnje v stečaju, je bil na voljo tudi 49% lastniški delež v DSO Gornja Radgona.  Občina se je odpovedala predkupni pravici, interes za nakup manjšinskega deleža pa je pokazala družba Pramag d.o.o. s Ptuja, ki je tudi vplačala kupnino. V tem času je Občina spremenila statut DSO, po katerem lahko o vseh zadevah, tudi o dokapitalizaciji in širitvi doma odloča le večinski lastnik. Pramag je padel v past, ko so se mimo njihove vednosti in tudi volje, dogajale res čudne rabote. Občina jih je na vse načine od prvega dne skušala izriniti iz lastništva. Prav bizarna je ponudba radgonske firme Betonarne Tivadar d.o.o., ki je na občino in na Pramag naslovila zahtevo po odkupu manjšinskega poslovnega deleža v DSO.

Ponudba Betonarne Tivadar za odkup 49% lastniškega deleža Pramaga v DSO G. Radgona

V dopisu je Jožef Tivadar, Betonarna Tivadar mirne vesti oblatil družbo Pramag in njeno direktorico Kristino Dokl, ki je vse do prihoda ministrice za socialo Anje Kopač Mrak SD, vodila ptujski dom starejših občanov. Takrat ji je Katičeva na mizo položila dva dokumenta v podpis, takojšen odstop ali krivdna razrešitev. Ko je Doklova zapustila vodenje DSO Ptuj, je ta imel na računu 11 milijonov evrov. Na njen položaj so imenovali  Jožico Šemnički iz vrst SD. Na uho nam je prišlo, da jim na Ptuju več ne cvetijo rožice, kot za časa Doklove.

Vsa dogajanja so jasno napovedovala načrt občine, zdaj že z novim županom Stanislavom Rojkom Zares, da se bo skušal DSO znebiti neprijetnega manjšinskega lastnika, ki želi in zahteva transparentno poslovanje, v korist DSO in njegovih stanovalcev. Na vse to se je občina sladko požvižgala, kar priča tudi podatek, kako je DSO prodal parcelo, na kateri je bila maksimalna hipoteka.

V letu 2017 je DSO prodal parcelo št. 173/10 k.o. GR, zato je na zemljiško knjižnem  izpisu izveden izbris te parcele pri DSO in namesto te izbrisane parcele  št. 173/10 k.o. GR,  izveden pa vpis 11 drugih parcel št. 173/94....na družbo TRATE nepremičnine d.o.o.. Zgornja Velka 136 A, 2213 Zgornja Velka.  Po podatkih Ajpesa so družbeniki in poslovni deleži TRATE d.o.o.naslednji:  Bračko Marjan (50%), Knuplež Vesna (25%) in Knuplež Srečko (25%).

V letu 2018 se je zgodila svojevrstna zemljiškoknjižna akrobacija in to brez ustrezne pravne podlage. Na stavbni pravici št. 173/9 SP in 184-173/10 SP ustanovljeni in v zemljiški knjigi knjiženi na glavni nepremičnini parcela št. 173/10, ki je od 2017 v lasti TRATE d.o.o., se je maksimalna hipoteka vknjižila  na glavni nepremičnini v lasti DSO Gornja Radgona, parceli št. 173/9 k.o. GR. Od tega trenutka je bila parcela v lasti Trate d.o.o. čista vseh bremen, lastniki pa so jo razparcelirali v 11 gradbenih parcel.

Za koliko milijonov evrov je bil pri tej akrobaciji prikrajšan DSO G. Radgona?!

Odgovor: V zemljiškoknjižnem izpisu z dne 30. 8. 2021 je maksimalna hipoteka ID pravice v višini 4.000.000,00 EUR knjižena na parceli 173/9 k.o. GR, katere lastnik je Dom starejših občanov Gornja Radgona. S  tem je vodstvo doma, direktorica Suzana Bračič Acet, Desus, prej SD in Občina z županom Rojkom na čelu,  obremenilo premoženje doma in s tem posledično tudi manjšinskega družbenika, Pramag d.o.o. za vsaj 4 milijone evrov. 

Zgodba se vzporedno odvija tudi na sodišču, v več zadevah skuša Pramag dokazati naklepno oškodovanje DSO s strani Občine, slednja pa skuša sodno izgnati Pramag d.o.o. iz manjšinskega lastništva v DSO Gornja Radgona. Decembra sledijo nove obravnave. Predlagam pa NPU in tudi DUTB, da pod drobnogled vzamejo dogajanja v DSO G.R., ki najbolj prizadenejo stanovalce, ki zaradi takšnih rabot plačujejo previsok prispevek za svoje bivanje v domu.

Boris Cipot