Znamenita STA že več kot 300 dni ni dobila plačila od vlade zaradi opravljanja svojega javnega dela. Popolnoma nepotrebno politično igro je sprožil sedaj že nekdanji dolgoletni direktor STA Bojan Veselinovič, ker ni hotel podpisati veljavne pogodbe z ustanoviteljem v imenu vlade RS, direktorjem UKOM-a Urošem Urbanijo. Le ta je le zahteval, da Veselinovič spoštuje podpisano pogodbo iz časa Šarčeve vlade! Pa še nekaj! Koga imate na STA za bedaka!? Samo v letu 2021 ste prejeli 997.470,39 evrov davkoplačevalskega denarja! Od UKOM-a več kot pol milijona evrov!
Kdo so glavni plačniki STA v letos?
UKOM jim je nakazal 530.317,14 EUR, Radiotelevizija Slovenija 105.432,90 evrov, Javna agencija za Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologij s 45.944,76 evrov, Urad predsednika republike s 32.777,27 evrov in Zavod republike Slovenije za zaposlovanje s 22.318,53 evrov.
Zakaj vedno od nasprotnikov vlade poslušamo, da UKOM letos še ni nakazal niti evra Slovenski tiskovni agenciji? Kako to, da je prav UKOM letos največji državni plačnik STA? Zakaj zavajate slovensko javnost, da s strani UKOM-a niste dobili niti evra? Se pravi, 530.317,14 evrov ni znesek, ki je Slovenski tiskovni agenciji nakazal UKOM? Prosim za pojasnilo tako vodstvo STA, Društvo novinarjev Slovence ter vse ostale akterje, ki pri tej politični hujski proti sedanji vladi sodelujete?
Kot drugi najvišji plačnik se pojavlja spet "naša" RTV Slovenija. Z ustanove, ki ji davkoplačevalci namenimo dobrih 100 milijonov evrov letnega denarja, so v drugo ustanovo (STA) s slabimi tremi milijoni evrov letnega davkoplačevalskega denarja nakazali 105.432,90 evrov davkoplačevalskega denarja. Tako lepo denar davkoplačevalcev veselo kroži! Upajmo le, da so bila ta sredstva namenjena za pokrivanje Slovenske tiskovne agencije za pokrivanje dogodkov Slovenije v času predsedovanja Svetu EU? Ali pa se motim, dragi bralci?
Avtor je še kot novinar Nova24tv odkril dve sumljivi posojili Slovenske tiskovne agencije pri Novi kreditni banki Maribor v skupni višini 500 tisoč evrov!
Marca 2021 smo v uredništvo Nova24tv dobili namig, na kakšen način bi lahko Slovenska tiskovna agencija oškodovala slovenski proračun za 250 tisoč evrov. To naj bi se zgodilo preko odkupa terjatve Dnevnika do STA s strani Nove kreditne banke Maribor. Na Erar-ju lahko vidite, da je STA v letošnjem januarju nakazala 250 tisoč evrov NKBM.
Na naša vprašanja glede tega nakazila je odgovoril direktor STA Bojan Veselinovič, in sicer, da s podpisano pogodbo z Dnevnikom, STA ni oškodovala slovenskega proračuna niti za cent, “kaj šele za 250 tisoč evrov. Naše tržne pogodbe, kakršna je tudi z Dnevnikom, so del tržne dejavnosti in računovodsko skladne z veljavnimi predpisi in povsem ločene od sredstev za opravljanje javne službe (tako po prihodkovni kot po stroškovni plati.). Celotno poslovanje je tudi vsako leto pregledano s strani revizorjev.” Zavrnil pa je tudi naše navedbe, da je plačilo NKBM plačilo za, s strani Dnevnika, prodano terjatev do STA. Enako je vse namige zavrnil predsednik družbe Dnevnik, Bojan Petan. Na naše vprašanje je odgovoril, da družba Dnevnik ni prodala banki NKBM niti komurkoli drugemu nobenih terjatev do STA. Ne glede na vse, naši viri zatrjujejo, da je odgovor Veselinoviča zelo splošen in “umetniški” je pisal avtor za Nova24tv marca 2021.
Sledilo je drugo razkritje v mesecu juniju 20121. Takrat je avtor tega članka razkril posojilo v višini 250 tisoč evrov in kot vse kaže z istimi igralci. Odkrita je bila nova transakcija v višini 250 tisoč evrov med družbama Slovenska tiskovna agencija d.o.o. (STA) in Novo kreditno banko Maribor d.d. (NKBM) zaradi kupoprodaje blaga in storitev, kot piše v javno dostopnih podatkih na Erarju.
Enako se je našim finančnim strokovnjakom zdelo sporno, da je STA odprodala sporno mesečno terjatev do države za poplačilo javne službe. Kot je javno objavila družba STA, je zoper državo sprožila spor na sodišču, katerega pa sodišče do zaključka pisanja tega prispevka še ni zaključilo. Vprašanja smo naslovili na direktorja STA Bojana Veselinoviča, ki pa je odgovoril, da je že vse pojasnil v marcu in aprilu letošnjega leta, ko smo ga prvič spraševali o transakcijah z NKBM. Na dodatna vprašanja, in ko smo ga soočili s podatki iz finančnega poročila STA za leto 2020, nam je ponovno odgovoril, da nam je že vse pojasnil aprila. “Vse skupaj smo si torej izmislili, in STA nadomestila države za javno službo niti ne oz. sploh ne potrebuje. Sploh pa ne revolving posojila …” je na naša dodatna vprašanja odgovoril Veselinovič je pisalo v junijskem članku na Nova24tv.
Ob tem si lahko ogledate še enkrat korespodenco med mano in takratnim direktorjem STA Bojanom Veselinovičem. Kdo bolj prepriča z argumetni se odločite sami:
Luka Perš: Iz javno dostopnih podatkov ERAR je razvidno, da ste NKBM dne 7.7.2021 plačali 250 tisoč evrov za kupoprodajno blago in storitev in nato še istega dne še 200 evrov. Ker gre za identično transakcijo kot v januarju, o čem smo tudi že poročali, nas zanima, kaj predstavlja ta transakcija?
Bojan Veselinovič: Transakcija predstavlja nakazilo STA na račun NKBM. – In to s povsem enakim razlogom, kot smo vam ga navedli že za vaše prejšnje pisanje na to temo. – Takrat nikakor niste “poročali”, kot se vam je zapisalo v zgornjem vprašanju, ampak tako nestrokovno komentirali naš odgovor, da vam predlagamo, da si ga preberete še enkrat. Le tako se bo vaše pisanje morda lahko znebilo pridiha zlonamernosti, ki je takrat velo iz vaših ali “ugotovitev” koga drugega, ki vam je pri tem – prepričan sem – nesebično hotel nuditi pomoč, saj gre za zelo strokovno tematiko. Verjemite mi, da so se mnogi vašemu zapisu, ki ne zdrži nobene strokovne presoje, do solz nasmejali.
Luka Perš: V povezavi s prvim vprašanjem nas zanima javno objavljena informacija o prodajih vaših terjatev do države, s katerimi bi ohranili likvidnost. Ali ste prodali sporne terjatve za katero se z državo pogajate?
Bojan Veselinovič: S prodajo terjatve smo ohranili likvidnost oz. jo izboljšali (pogojnik v vašem vprašanju je zato povsem odveč). Prodali nismo nobene sporne terjatve, ampak terjatev STA do države za mesečni zahtevek, ki temelji na njeni zakonski obveznosti, da jo poravna. Prav tako se nismo z državo prav nič pogajali za plačilo te terjatve, ampak jo prosili, naj jo poravna na podalgi izdanega mesečnega zahtevka. Ker terjatve ni poravnala, smo našli kupca zanjo. Ker gre za zakonsko obveznost države, kar je v junijski obrazložitvi zavrnitve začasne odredbe ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, Vlado/Ukom čaka v nadaljevanju sodnega postopka plačilo glavnice in pripadajočih zamudnih obresti.
Luka Perš: Ali je bila ta likvidnost z odprodajo terjatev koriščena za plačilo NKBM v povezavi s prvim vprašanjem?
Bojan Veselinovič: Tudi to vaše vprašanje kaže na popolno nerazumevanje razmer v katerih je STA, ki že pol leta ne dobiva s strani države niti ficka nadomestila za javno službo. S tem smo ob polovico prihodkov. Zaposlenci so do zdaj kljub temu vsak mesec dobili plače. To se ne bi zgodilo, če bi z STA denar od prodane terjatve nakazali na NKBM. Kje je torej logika v vašem novinarskem vprašanju Luka Perš?!
Luka Perš: Spoštovani g. Veselinovič, Žal vaši odgovori do sedaj niso prispevali k razjasnitvi stanja. Cinizem je tako vsekakor skrajno nepotreben. Vsak želi samo svoje delo korektno opraviti. V svojih predhodnih odgovorih ste navajali, da je imela družba, ki jo vodite, v januarju likvidnostne probleme. Žal vaši revidirani računovodski izkazi kažejo ravno nasprotno. Na strani 54 vašega letnega poročila za leto 2020 je jasno zapisano, da naj bi imela družba na dan 31.12.2020 na računu 328.867 EUR in nato še 795.013 EUR AČR in kratkoročnih terjatev. Vsekakor ne duha ne sluha o likvidnostnih težavah.
Na strani 56 istega letnega poročila STA je zavedeno, da je imela družba na dan 31.12.2020 61.539 EUR kratkoročnih obveznosti do bank, kar je po pojasnilu 4.3.15. na strani 81 letnega poročila razmejitev kratkoročnih obveznosti za najeto dolgoročno posojilo za nakup nepremičnine. Torej o tem, da bi imela družba na dan 31.12.2020 likvidnostne težave ni ne duha ne sluha, kar dokazuje 328.867 EUR denarja na računu in še 795.013 EUR AČR in kratkoročnih terjatev. V celotnem letnem poročilu ni moč zaznati, da bi v letu 2020 družba koristila revolving kredit (za kar pa po podatkih iz letnega poročila tudi ni razloga). Potem seveda vaš odgovor o likvidnostnih težavah ni na mestu.
Ali pa so podatki v letnem poročilu napačni? Nekaj je narobe. Zato pa vas sprašujemo in želimo dobiti korektne odgovore. Pa jih žal ne dobimo. Prav tako ni na mestu vaše prejudiciranje odločitve sodišča. Je pa nesporno, da je med vami in UKOM spor glede vaših terjetev. Tako so do pravnomočne odločitve vse te terjatve sporne. O tem preprosto ne more biti dvoma. Zato vas ponovno pozivamo, da na naša vprašanja odgovoriti s dolžno skrbnostjo za kar se vam zahvaljujemo.
Bojan Veselinovič:Lep pozdrav, z vašim spodnjim pisanjem ste dokazali – spet zelo neprepričljivo – da je resnica po vaši meri znana vnaprej; ne glede na moje odgovore na vaša vprašanja. Ali kot bi zapisali vi: “o tem preprosto ne more biti dvoma”. Z vso skrbnostjo sem vam korektno odgovoril že pri vašem prvem pisanju o “čudežnem nakazilu”; na podobno/isto temo. In ugotovil, da bi bilo vseeno, če vam ne bi. Žal….
Preberite si torej še enkrat moj odgovor ob nastajanju vašega pisanja takrat. Sam sem ga prebral še enkrat in tudi moj takratni odgovor. In prišel do tega sklepa, ki sem vam ga napisal. Ni pa to, kar počnete novinarstvo. Kajti vsakič znova sproti pozabite, kaj se zapisali prejšnjič in kaj se dogaja STA-ju, ki po vaše nima likvidnostnih težav in o njih ni ne duha ne sluha. Vse skupaj smo si torej izmislili, in STA nadomestila države za javno službo niti ne oz. sploh ne potrebuje. Sploh pa ne revolving posojila. Evo, članek je že spisan….. Ni pa to, kar počnete novinarstvo. Žal. O njem “ne duha ne sluha”.
Donatarske akcije Društvo novinarjev Slovenije sploh ne bi smela biti, ker niso organizacija humanitarnega pomena!
V teh dneh je Društvo novinarjev Slovenije spet pričelo z donatorsko akcijo zbiranj srestev za STA. A so že prvo zbiranje spremljale čudne okolišče, do samega zneska v višini več kot 200 tisoč evrov pa so prišli s pomočjo finačnih donacij tranzcijskega omrežja.
Na prvo nepravilnost pri celotni akciji je opozoril že predsednik Domoljubnih novinarjev Slovenije ter odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak. Le ta je opozoril, da Društvo novinarjev Slovenije ne izpolnjuje pgojev humanitarne organizacije in zato jim ne bi smelo biti dovoljeno zbiranje sredstev preko sms donacij. Sam je tudi izpostavil, da so sami v Biščakovem društvu želeli isto, a so jih na Telekomu odvrnili in niso sprejeli njihove prošnje.
“Tole z donatorsko akcijo, ki jo je sprožilo društvo novinarjev za STA, je zanimivo ali pa bo še postalo zanimivo. Ko smo se na Demokracija leta 2019 zanimali, ali lahko dobimo posebno številko za zbiranje donacij, potem ko je Šarec namignil državnim podjetjem, naj ne oglašujejo pri nas, so rekli, da nismo ne humanitarna, ne dobrodelna organizacija. In kolikor vem, je DNS stanovska organizacija, zato težko verjamem, da izpolnjuje zahteve. Ampak – v redu. Bomo tudi mi v naslednjih dneh prek Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev Telekomu oddali zahtevek za donatorsko akcijo. Me zanima, ali nas bodo obravnavali kot DNS,” se je odzval odgovorni urednik Demokracije in predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev Jože Biščak o donatorski akciji Društva novinarjev Slovenije za STA za članek, ki sem ga pripravil na Nova24tv.
Tokrat brez donacij iz službenih telefonov, kjer vam stroške krijemo vsi slovenski davkoplačevalci!
Toliko da veste, STA še naprej dobiva lepe denarce iz drugih državnih institucij. Ja, tudi "zlobni" UKOM jim je letos nakazal že več kot pol milijonov evrov sredstev. Ja, in še enkrat vas bo večinski tranzcijski medijski aparat z miselnostjo bivšega režima s pomočjo evropskih globalističnih sil prepričeval, da je s koncem STA konec slovenskega novinarstva in konec medijske svobode!
Ali res tej pravljici verjamete? Aja, pa poslanci plus ostali, ki uporabljate davkoplačevalske mobilne telefone, tokrat brez donacij z omenjenih mobilnih naprav, okej?
Luka Perš