V našem mediju smo pričeli razkrivati obalni sodni-pravosodni kriminal, ki ga doživljajo nekateri prebivalci Lucije. V glavnih vlogi blesti obalni odvetnik Niko Varezičem in njegovi pomagači v podobi določenih sodnic na obalnih sodiščih, sodnih izvršiteljev in izvedencev. Več prebivalcev Lucije je doživelo kruto usodo, ko so po več desetletjih izgubili svoj dom zaradi lažnih obtožb Nika Varezića in sodnic na Okrajnem sodišču v Piranu in okrožnem sodišču v Kopru. To smo že predstavili v prvem in drugem delu dosje Varezič. Tokrat nam je svojo zgodbo zaupala Milena Tegeltija, ki doživlja osebno tragedijo s strani Vareziča že dvajset let. Po njenih besedah pa je Varezič naročil umor Tegeltijeve obsojenemu kriminalcu Alenu Čibariču. Za nagrado bi Čibarič lahko živel v hiši Tegeltijeve na naslovu Kampolin 57 v Luciji. Čibarić tega ni storil, a je vse to zaupal Tegeltijevi.
Milena Tegeltija živi na območju Lucije že več kot trideset let v hiši Kampolin 57. Zgodba Milene Tegeltije je močno povezana z zgodbo Blaža Ždrnje in odvetnikom Nikom Varezičem, starejšim.
Leta 1997 je podobno kot je izvajal pri drugih svojih žrtvah izvedel modus operandi tudi nad Tegeltijevo. Proti njej je takrat vložil po mnenju Tegeltijeve lažno tožbo leta 1997, leta 1998 pa je sledila kar razširitev tožbe. Leta 1999 je bila Tegeltijeva podobno kot Ždrnja obsojena braz dokazov in po agoniji pravice je tožbo vložena 1997 šele leta 2002 tožbo. Razširitev tožbe pa je iz leta 1998 prejela šele 2005. Po več letnih pravnem boju je uspela dokazati svojo nedolžnost, da je bila žrtev podlih sodnih spletk Vareziča in odgovornih na Okrajnem sodišču v Piranu.
Pod sodbo Tegeltijeve se je podpisala sodnica Stanka Poredoš. Vzrok za obsodbo Tegeltijeve je bil motenje Varezićeve posesti in da mu je prerezala in zaprla dostop do vode. A to je bila le še ena izmed izmišljenih pravljic Varezića. Na ogledu samem pri Tegeltijevi so bili odvetnik Tegeltijeve Ervin Doklić in predsednik okrajnega sodišča v Piranu Niko Fakner med leti 2004 in 2007. Poleg njih so bili prisotni še Tegeltijeva, Ždrnja, oba Vareziča in žena starejšega Varezića.
Fakner je povedal starejšemu Vareziču, da ga je sram iti na sodišče v Kopru, da bi obravnavali takšne bedaste in izmišljene zadeve. Med ogledom in burnim pogovorm je starejši Varezič vzel železno palico in zamahnil proti Blažu Ždrnji. Pri tem mu je tudi pomagal mlajši Varezič in na Ždrnjo vrgel železno ograjo dolgo več kot meter.
Kričeči primer Tegeltijve je sodni postopek s številko op. P-31/2004, kjer je starejši Varezić vložil tožbo za motenje posesti. Milena Tegeltija zatrjuje, da se je ves čas dostopala do svojega stanovanja po legalni poti. Varezić si je po mnenju Tegeltije lažno izmislil, da do svojega stanovanja prihaja po delni poti, ki pa je bila v resnici črnogradnja.
Gradbena inšpekcija iz Kopra je izdala odločbo za rušenje črnograditeljske dovozne poti Vareziča do stanovanja Tegeltijeve. Sodnica Stanka Poredoš je ugodila njegovi zahtevi in s tem po mnenju Tegeltijeve povzročila kaznivo dejanje nepoštenega sojenja po šestem členu o Evropskega zakona o človekovih pravicah.
Predsednica okrožnega sodišča v Kopru Darja Srabotić je naznanila odvetnika Nika Vareziča in sodnico Stanko Poredoš okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru. Vendar kot vedno, se obalnim pravosodnim jastrebom ni zgodilo popolnoma nič.
Ta črna zgrajena pot nima dovoljenja dostopa do glavne ceste in sumijo, da nimajo niti uporabnega dovoljenja. Tegeltijeva je bila obsojena na stroške 4000 evrov in na vse ostale lažne sodne stroške, ki jih je doživela. To le dokazuje, kako lahko sodni sistem izžema malega človeka in ga korak za korakom spravlja na beraško palico in ga psihološko uničuje.
Tegeltijeva zatrjuje, da že od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja pri sebi trpi hude psihološke in materialna posledice. Vzrok za to je bila krivična prilastitev Vareziča nad delom premoženja v lasti Blaža Žrdnje.
Prvo trplenje je bilo, da po besedah Tegeltije je starejši Varezić v svojo nepremičnino v bližini Tageltijeve naselil ljudi s sumljivimi praksami. Kot zatrjuje Tegeltijva in tudi Ždrnja, so se tukaj nahajali predvsem narkomani in po njuhih besedah tudi drogirane prostitke. Tegeltijeva je v času zaposlitve v Marini Portorož prišla ob enih zjutraj iz službe. Iz neznanega razloga so Tegeltijevo napadli podnajemniki Varezića.
Iz nemoči je Tegeltijeva pričela kričati in so zbežali. Varezić je imel podnajemnika Alena Čibariča, znan prodajalec drge z Obale in pravnomočno obsojen na tri in pol leta zapora zaradi ropa. Varezić je obljubil po besedah Čiberliča, ki jih je povedal Mileni Tegeltiji, da mu je Varezič pripravljen dati nekdanjo nepremičnino v lasti Ždrnje, če bo ubil Blaža in Mileno.
Iz strahu se je odpravila na policijsko postajo v Luciji in je vse te grožnje prijavila. A pod grožnjami Čibariča in Vareziča je morala umakniti svojo izjavo. Vsa dokazila obstajajo po besedah tegeltijve na PP Lucija, pri njenem nevropsihiatru dr. Zoranu Vodopivcu. Tegeltijeva pa mora od takrat jemati zdravila za svoje zdravje
Varezič je zasegel približno dvajset tisoč evrov po naročilu rubežnika Tadeja Poljaka iz Kopra. Vsakokrat ko je prišel rubežnik Poljak na dom je ustrahoval Tegeltijevo. Med drugim je hotel priti v hišo in nasilno uničiti ključavnico.
Tukaj je spet sledila stara finta, kako izžemati malega človeka s plačili sodnih stroškov. Poljak je vedno prišel z ekipo, da bi povzročil čim več stroškov. Ker Tageltijeva ni imela finančnih sredstev, ji je Poljak po izvršbi Varezića in piranskega sodišča zarubil nekatere stvari iz hiše ter avtomobil.
Tegeltijevo je bilo predvsem strah Poljaka zato, ker je na svetovnem spletu prebrala, da je bil udeležen v procesu Balkanski bojevnik, kjer je bila proti Poljaku vložena pravnomočna obtožnica. V obtožnici je pisalo, da je dvakrat z avtom peljal iz Marine Portorož na Hrvaško po tri milijone evrov.
Ustrahoval je tako dolgo, da se še danes boji, da bi doživela nepričakovan obisk s strani Poljakovih in Varezičevih ljudi za posebne naloge in ji grozijo že skoraj dve desetletji. Enako kot pri Ždrnji je to le ena izmed hudih zgodb, ki jih je s strani Vareziča in njegovega omrežja doživela Tegeltijeva. Vendar to je le komaj začetek. Sedaj veste, zakaj mora biti pravosodje v rokah Obale nedotakljivo za omrežje vzporednega mehanizma.
Policija je dne 30. maja 2009 in 30. oktobra 2009 preiskala hišo odvetnika Nika Varezića v Kampolinu 57. V obeh primerih je zasegla strelno orožje. Policija ni hotela dati poročila o preiskavi, ker je trdila, da so to osebni podatki preiskovanca v preiskavi. V tem primeru Vareziča.
Tageltijeva pove, da si Varezić izmišljuje vse dogodke, da bi njej materialno in zdravstveno škodoval. Po besedah Tegeltijeve dokazi obstajajo na policiji v Luciji, tožilstvu v Kopru, na okrajnem sodišču v Piranu ter okrožnem sodišču v Kopru. Enako bi morali biti arhivirani v prostorih generalne policijske postaje v Ljubljani.
Luka Perš