Razkrivamo analizo srbskega ekonomista in dolgoletnega bančnika Branka Dragaša nakupa srbske največje državne banke Komercialne banke s strani Nove ljubljanske banke. Le to je zapisal v članku z naslovom Kombanka v srbskem mediju Magazin Tabloid. V svoji analizi je bil kritičen, da je srbski vrh prodal svojo največjo državno banko naslednici nekdanje Ljubljanske banke, ki naj bi po besedah Dragaša imela dolg do srbskih varčevalcev sedaj že eno milijardo evrov. V nadaljevanju na primeru javnih podatkov dokaže, da bi morala srbski politični vrh prodati Komercialno banko za vsaj za pol milijarde evrov, a so jo prodali le za 387 milijonov evrov. Ob tem se sprašuje, kam je izginilo več kot sto milijonov evrov. Po njegovih besedah pa bi se moralo preiskovanje spornega posla vključiti tako srbsko tožilstvo kot policija. Nič, še enkrat se je razkrilo, da so največja slovenska podjetja odlični v vlogi "začasnih" parkirišč, s katerimi upravla t.i. balkanski vzporedni mehanizem. Kot je postal Petrol z nakupom Croduxa sporno parkirišče za balkanski vzporedni mehanizem na področju nafte in plina je NLB postala parkirišče za sporne finančne posle Komercialne banke v času vladavine srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Nič, NLB je postala poleg spornih poslovalnic ruske Sberbank še parkirišče za nekdanjo največjo srbsko državno banko. 

Nova ljubljansk banko velja za eno osrednjih bank v Sloveniji in na Balkanu. V domačih in tujih medijih se je že veliko pisalo o njenih spornih poslih tako doma kot v tujini. Na družbenih omrežjih je te dni odmevalo, da v srbski Komercialni banki v lasti NLB imajo odprt bančni račun čečenski Rusi za zbiranje finančnih sredstev za vojno v Ukrajini. Ali informacija dejansko drži ali je kdo objavil lažni račun, tega ne vemo.

O vlogi NLB oz. nekdanje Ljubljanske banke (LB) in o vlogi Nika Kavčiča kot t.i. očeta slovenskega povojnega bančništva se je v preteklosti veliko pisalo. Nazadnje je modus operandi delovanja nekdaj večinske slovenske banke zelo odlično z dokumenti v svoji knjigi Vzporedni mehanizem globoke države ponazoril dr. Rado Pezdir. 

V sodobni ekonomiji je pomembno predvsem vedeti, kdo je lastnik podjetja. Na trenutke pa tudi, zakaj se je eno podjetje odločilo kupiti drugo podjetje. V našem članku Dosje Petrol: Kako je slovenska-balkanska kamarila vzporednega mehanizma zavladala v poslih z nafto in plinom na Balkanu!!! smo opisali delovanje podjetja Crodux in njegovih spornih energetskih poslov z režimom Milorada Dodika v Republiki srbski. Celotno zgodovino poslovanja od 90.ih let naprej je v bosanski oddaji Face razkril eden najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev, Hrvat Domagoj Margetić. Slovensko podjetje Petrol se je dlje časa prizadevalo, da bi kupilo omenjeno hrvaško podjetje, kar jim je v letu 2021 tudi uspelo. S tem pa so postali le parkirišče umazane in sporne balkanske hobotnice na področju poslov z nafto in plinom.

NLB je postala parkirišče spornih poslovalnic ruske Sberbanke v Sloveniji. Ali bo vodja evropskih tožilcev v EU Laura Codruța Kövesi končno presekala lovke balkanskemu bančnemu vzporednemu mehanizmu?

A vrnimo se nazaj na Novo ljubljansko banko. Podobna zgodba kot s Petrolom se je zgodila z zadnjimi odmevnimi prevzemi NLB. Ob začetku ruske agresije na Ukrajino je odmevala novica, da je NLB od Miodraga Kostića prevzel slovenske poslovalnice nekdanje ruske Sberbank v Sloveniji. V našem članku Dosje SBERBANK: Kako so balkanske podružnice SBERBANKE prevzele krvavih 47,7 MILIJARD EVROV od propadle Hypo banke!!! smo povzeli pričevanje hrvaškega raziskovalnega novinarja Domagoja Margetića. Le ta je razkril, da je ruska Sberbank na balkanski trg vstopila s kapitalom v višini 47,7 milijarde evrov. Ta kapital pa se je opral v nekdanjih balkanskih podružnicah celovške Hypo banke. Tako je NLB postala parkirišče še enega spornega kapitala.

Srbski medij Magazin Tabloid je že pred meseci pisal o operaciji Familia. V našem mediju smo to operacijo povzeli v članku z naslovom Operacija Familia: Agenti FBI prispeli v Slovenijo, da raziščejo bančni kriminal NLB ! z dne 9. septembra 2021. Enako smo pisali dne 25. junija 2022 o tem, da je NLB največja pralnica denarja na Balkanu v članku z naslovom (VIDEO) Srbski Magazin Tabloid: SLOVENIJA JE NAJVEČJA PRALNICA DENARJA NA BALKANU!.

Kot smo razkrili, so ameriški preiskovalni organi (DEA, FBI) in druge svetovne preiskovalne institucije za pregon organiziranega kriminala (Europol, Interpol, Eurojust) hočejo enkrat za vselej očistiti in se znebiti aktualnih kriminalnih igralcev s področja politike in gospodarstva na Balkanu.

Nočna mora za vse igralce pa predstavlja odločna vodja Evropskih javnih tožilcev, Romunka Laura Codruța Kövesi. Vzporedni mehanizem Balkana je veliko opletal s sredstvi s strani Evropske Unije. Prav Hrvaška se je v zadnjih mesecih znašla v lastni nočni mori, ko ji sodelavci Laure Kövesi zapirajo enega za drugim zaradi netransparetne porabe evropskih sredstev. 

V Sloveniji je najbolj znan osumljenec zaradi netransparetnega delovanja z evropskimi sredstvi nekdanji vodja urada za preprečevanje pranje denarja in NPU Darko Muženić.

Sedanja vodja urada Anika Vrabec Božič pa s svojimi najbližjimi sodelavci napenja vse sile, da bi Muženiča rešila pred kazenskim pregonom. Vse to smo pisali v članku z naslovom DESANT IZ OBALE NA URAD ZA PREPREČEVANJE PRANJE DENARJA! Razkrivamo osebe za reševanje vojaka Darka, operativca Ljuba Volmuta. Zanimivo, tega članka si niso upali povzeti tisti slovenski mediji, ki se predstavljajo in vsakodnevno oglašajo za kritične do aktualne oblasti.

NLB predstavila sporni nakup nekdanje največje srbske države banke Komercialna banka za enega največjih uspehov

NLB se je pred kratkim zaključila dokončni nakup srbske Komercialne banke. O tem so 29. aprila 2022 poročalo več slovenskih medijev, med njimi tudi STA in N1 Slovenija. 

NLB je pogodbo o nakupu Komercijalne banke s srbsko vlado podpisala februarja 2020, za 83,23-odstotni delež pa je vključno z natečenimi obrestmi odštela 394,7 milijona evrov. Postopek nakupa je bil zaključen tik pred koncem leta 2020, ponudbo za prevzem preostalega deleža banke s sedežem v Beogradu pa je nato objavila marca 2021. Da bo združitev Komercijalne banke in NLB banke Beograd končana do konca aprila, je Brodnjak sicer v začetku letošnjega februarja potrdil za srbsko tiskovno agencijo Tanjug.

V našem mediju smo o spornem nakupu NLB ene največjih srbskih bank namignili že v članku Dosje Igor Stebernak: Sveža nastavljena tempirana bomba Golobove vlade! Borut Jamnik, a res misliš, da smo vsi BEDAKI!? z dne 3. maja 2022. Takrat smo opisali, da bi bil Igor Stebernak tempirana bomba na mestu finančnega ministra v sedanji Golobovi vladi. Poleg spornih potez v Petrolu je prav Stebernak sedaj na funkciji svetovalca srbske Komercialne banke. Najbolj kritičen do nakupa srbske nakupa s strani NLB je bil ponovno srbski medij Magazin Tabloid. 

Dolgoletni bančnik in ekonomist Branko Dragaš je v članku Kombanka v srbskem mediju Magazin Tabloid razkril, da je NLB plačala vsaj 100 milijonov evrov premalo za odkup srbske največje državne banke Komercialna banka. (Foto: Posnetek zaslona- Magazin Tabloid)

Srbski enokomist in bančnik Branko Dragaš ugotovi, da je imela NLB Srbija za skoraj 490 milijonov evrov obveznosti v letu 2018!

V srbskem mediju Magazin Tabloid so objavili članek z naslovom Kombanka srbskega ekonomista in dolgoletnega bančnika Branka Dragaša.  Ob pregledu bilanc je Dragaš ugotovil, da je imela NLB Srbija v letu 2018 skupni kapital v višini 68,78 milijonov evrov. Depoziti, rezervacije in dobiček pa je bil minus 420,22 milijonov evrov. To pomeni, da je imela NLB Srbija skupne obveznosti za 489,018 milijonov evrov. Izkazani dobiček v prejšnjem delu je znašal 13,556 milijona evrov.

Dragaš med drugim piše, da je po t.i. petoktbrskem državem udaru takratni oblasti predlagal, naj ne ukinejo Beobank, Jugobanke, Vojvođanske in Investbanke, ampak iz teh ustvarijo novo Novo Jubanko kot je storila Slovenija z ustanovitvijo NLB.

Njegov predlog je med drugim tudi bil, da se tujim bankam postavi pogoj, da toliko kapitla, kot ga prenesejo v Srbijo, lahko zberejo z depoziti. Po njegovem mnenju bi Srbija dobila, da morajo banke v Srbijo vnašati kapital in financirati gospodarstvo in srbske državljane. A pri tem ni bil uspešen. Tega takrat v Srbiji ni smel nihče objaviti, le banjaluške Nezavisne novine in po mnenju Dragaša je postal srbski bančni sistem uničen.

Branko Dragaš v svoji analizi ugotovi na podlagi javnih podatkov, da je šlo za še en balkanski bančni posel v režiji vzporednega mehanizma. (Foto: Posnetek zaslona- Komercialna banka)

Kje je razlika 120 milijonov evrov?! Dragaš trdi, da bi morala NLB za Komercialno banko plačati najmanj 500 milijonov evrov, posel pa bil sklenjen le za 387 milijonov evrov!

Srbski ekonomist Branko Dragaš pa je tudi kritičen do kupnine, katero je NLB plačala Srbiji. Tako je kritičen do režima srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da so dovolili nakup NLB Komercialne banke. Tako je srbska država prodala svoj delež 83,23 odstotkov za 387,02 milijona evrov.

"Zgrožen sem nad lažmi režima. Komercijalno banko prodali le za 387,02 milijona evrov?!? Grozno! Pred tem je država od junija do decembra 2019 kupila 41,47 odstotka delnic EBRD in IFC za 260,8 milijona evrov. Osnovni matematični delež nam pove 41,47 : 260.800.000 = 83,23 : x, kar pomeni, da je x = 523.423.776 evrov. Država je morala prodati 83,23 odstotka delnic za - 523.423.776 evrov. Država je trdila, da je prodala ZA OKROG 500 milijonov evrov," je kritičen srbski ekonomist Dragaš.

Sprašuje se, kam je izginila razlika v višini 136.421.776 EUR. Po izjavi srbskega ministra za finance Siniše Malija bo država od obresti, ki jih bo NLB nakazal do zaključka transakcije, zaslužila dva odstotka na leto. A NLB po mnenju Dragaša tega denarja ni imela, da bi takrat Komercialno banko kupila po nizki prodajni ceni.

V svoji dolgoletni bančni karieri Dragaš se ni srečal s primerom takšne prodaje. Kritičen je tudi do pogodbe, s katero se je hvalil srbski minister za finance Siniša Mali.

Med drugim je bilo zapisano, da se 50-odstotkov dobička, doseženega v letu 2019, izplača srbski državi prek dividen, kar je zneslo 31 milijonov evrov. 

Komercialna banka je lani ustvarila rekordnih 74 milijonov evrov dobička. Sprašuje se, če se ne bi moralo izplačati 37 milijonov evrov in kam je spet izginilo šest milijonov evrov? Dragaš se le čudi, zakaj je vrh srbske politike dovolil podpisati takšno škodljivo pogodbo. 

Poleg tega je Dragaš ugotovil, da je srbska država prejela del dobička iz preteklih let v višini 26 milijonov evrov. Dragaš je v bilancah Komericalne banke ugotovil, da je nerazpojeni dobiček iz bilance stanja 77 milijonov evrov. Tako se čudi, zakaj je kupcu ostalo 56 milijonov evrov dobička, saj NLB tega dobička ni ustvarila in ji tudi ne bi smel pripadati.

Srbski ekonomist in dolgoletni bančnik Branko Dragaš. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)

Dragaš se čudi, da bo NLB le v treh letih od nakupa Komercialne banke pokrila celotni znesek investicije! NLB bi morala plačati vsaj 478 milijonov evrov za nakup Komercialne banke!

Dolgoletni srbski bančnik Branko Dragaš razkriva, da je imela Komercialna banka skupne depozite podjetij in državljanov v višini 2,839 milijarde evrov, kapital banke pa je skupaj z dobičkom znašal v višini 77,01 milijona evrov. Pri tem se morajo upoštevati še rezerve v višini 157,261 milijona evrov pridemo do vrednosti 574,981 milijonov evrov. To pomeni, da so skupna finančna sredstva, s katerimi banka posluje, narasla na 3,414 milijarde evrov.

Komericalna banka je imela knjigovodski kapital v višini 574,981 milijonov evrov. Plačilo NLB bi moralo znašati za 83,23-odstotni delež 478,557 milijonov evrov. A je Nova ljubljanska banka plačala le nekaj več kot 387 milijonov evrov.

"Komercijalna banka ima v Srbiji 200 poslovalnic in 2744 zaposlenih? Koliko stane blagovna znamka KB? Tem našim nevednežem in škodljivcem na to ne pade na pamet," zapiše Dragaš.

Tako še razkrije, da se obresti na depozite v Komercialni banki gibljejo med 1,5 do 4-odstotkov (v povprečju 2,75-odstotkov. Obresti na posojila pa od 6,5 do 10,5 odstotkov oz. tehtane obresti znašajo - 8,5-odstotkov. Razlika v obrestih tako znaša 5,75-odstotkov. 

V primeru, da gre le 1,75-odstotkov na vse stroške banke, potem ima lahko banka letni dobiček zaradi visokih obrestnih mer na srbskem trgu nekajkrat višji dobiček kot v Sloveniji in višini štirih odstotkov na vsa zaposlena sredstva znaša ta dobiček kar 136 milijonov evrov letno.

Investicija NLB v Komercialno banko bi se povrnila v treh letih. Srbski ekonomist in dolgoletni bančnik Branko Dragaš ob koncu svoje analize poziva srbsko policijo in tožilstvo, da bi nemudoma morala pregledati prodajo največje državne banke v Srbiji.

Luka Perš