Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v preteklih letih zagotovil več kot 7 tisoč najemnih stanovanj in z nadaljnjimi projekti postaja pomemben akter za postavitev cen na nepremičninskem trgu. Prav tako so bili nedavno uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor in posojila Razvojne banke Sveta Evrope v skupni vrednosti 108,25 milijona evrov. Z omenjenimi sredstvi bodo do leta 2026 zgradili 1244 javnih najemnih stanovanj po celotni državi, kar je spodbudna novica za vse, ki se spopadajo s stanovanjsko problematiko. V tem trenutku je v gradnji več 1200 stanovanj. Ambiciozen cilj pa ostaja, da bi do leta 2025 dosegli desetletni cilj izgradnje 10 tisoč najemnih stanovanj. Slednjega bodo dosegli po korakih, nazadnje so otvorili 400 novih najemnih stanovanj v naselju Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Več informacij o aktivnosti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije nam je v kratkem intervjuju podal direktor stanovanjskega sklada mag. Črtomirjem Remcem.
Ves čas se trudite, da bi lahko s pomočjo države zagotovili dodatna sredstva za stanovanj. Na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor vam je uspelo prejeti skoraj 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, saj ste bili uspešni zskupaj enajstimi od skupno dvanajst prijavljenih projektov. Kako nameravate porabiti omenjena sredstva?
Črtomir Remec: Omenjena sredstva bomo porabili za izgradnjo 714 javnih najemnih stanovanj do konca leta 2024. Nahajala se bodo na 11 lokacijah v petih statističnih regijah, od tega bo 136 oskrbovanih. To pomeni kar 20 odstotkov novih oskrbovanih stanovanj, kar je skupno 30 odstotkov prilagojenih stanovanj v celi državi. Trudimo se, da 10 odstotkov teh stanovanjskih enot prilagodimo tudi potrebam funkcionalno oviranih oseb. Naš cilj je glede na trenutne demografske trende poskrbeti za vse s posebnimi potrebami, tako za mlajše kot tudi tiste starejše.
Sredstva pa skušate pridobite tudi iz naslova evropskih sredstev. Konec julija ste podpisali pogodbo za posojilo v višini 70 milijonov evrov pri Razvojni banki sveta Evrope (CEB), kar obsega 43 % vrednosti investicij z ddv. Kam boste investirali?
Črtomir Remec: Načrtujemo izgradnjo 912 najemnih stanovanj v sedmih statističnih regijah. Sredstva bodo porabljena pri 10 projektih. Od tega bomo zgradili 58 oskrbovanih stanovanj za starejše in 10 % stanovanjskih enot za funkcionalno ovirane osebe. Dokončanje vseh projektov in izdaja uporabnega dovoljenja je planirana med letoma 2025 in 2026. Skupna prva sredstva v višini 108,25 milijona evrov iz naslova nepovratnih sredstev in posojila CEB se bodo porabila za izgradnjo 2. faze projekta Pod Pekrsko gorco v Mariboru, projekta Nova Dolinska v Kopru in projekta Podbreznik v Novem mestu.
Poleg nepovratnih sredstev in posojil Sklad razpolaga tudi z lastnimi sredstvi. Koliko sredstev imate na voljo?
Črtomir Remec: Res je. Stanovanjski sklad pripravlja tudi lastne investicije, zaenkrat še brez zagotovljenih sredstev v višini 233,5 milijona evrov z ddv. Gre za osem projektov, in sicer v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Novem mestu, Lendavi, Dragomelju in na Jesenicah. Skupno planiramo izgradnjo 1.252 javnih najemnih stanovanj v šestih statističnih regijah, od tega 90 oskrbovanih stanovanj za starejše.
Gradnja je razpršena po celotni državi, največje pomanjkanje pa je še vedno v Ljubljani. Kje imate trenutno največ vseljivih stanovanj?
Črtomir Remec: Največ prostih stanovanj za najem je trenutno v Črnomlju. Nedavno smo imeli slavnostno otvoritev stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Tam smo zaključili drugo fazo izgradnje skupno 400 javnih neprofitnih najemniških stanovanj v velikosti 35 do 85 kvadratnih metrov. Od tega bo kar 60 oskrbovanih namenjenih starejšim. Omenjen stanovanjski program v štejemo kot velik uspeh, saj bo drastično izboljšal mariborsko stanovanjsko problematiko. Kot zanimivost naj navedem, da v Ljubljani povpraševanje na posameznem razpisu tudi za petkrat preseže ponudbo, in prav to nam v tem trenutku predstavlja največji izziv.
Stanovanjska problematika je pereča tema današnje družbe. Znjo se med drugim spopadajo predvsem mlade družine. V katerih delih Slovenije poleg Črnomlja in Maribora lahko v kratkem računamo na nova najemna stanovanja in kdo bo imel prednost na razpisih?
Črtomir Remec: Trenutno so poleg že omenjenih v gradnji stanovanja v Kopru (projekt Nova Dolinska, 91 stanovanj), Slovenskih Konjicah (pet stanovanj), v Rogaški Slatini (šest oskrbovanih stanovanj), Šmarju pri Jelšah (15 oskrbovanih stanovanj), Sveti Ani (štiri stanovanja), na Ravnah na Koroškem (projekt Vrata Javornika, 35 stanovanj) in v Radljah ob Dravi (28 oskrbovanih stanovanj). Za projekt izgradnje 103 najemnih stanovanj 2 v Novem mestu pa bomo v septembru objavili razpis za projektiranje in izvedbo projekta. Prednost bodo imele mlade družine, osebe s posebnimi potrebami, starejši in druge ranljive skupine.
Po oceni ljubljanskega sklada v tem trenutku v prestolnici primanjkuje 4 tisoč javnih najemnih stanovanj. To je približno polovica vseh stanovanjskih potreb v državi. Čemu so potemtakem gradnje tako razpršene po državi?
Črtomir Remec: Evropska sredstva so dobile občine, ki so že imele projekte z gradbenimi dovoljenji. To so manj razvita, bolj ruralna območja. Prav tako je bil razpisni pogoj Ministrstva za okolje in prostor, da imajo obmejne občine prednost pri razpisu. Zato bo Republiški stanovanjski sklad gradil stanovanja predvsem na Koroškem in v obalni pa tudi Savinjski in Podravski regiji. Stanovanja sicer potrebujejo vsepovsod, a predvsem v mestnih središčih, kjer ima večina ljudi službe.
Z letom 2024 uspešno zaključujete desetletni nacionalni stanovanjski program. Kakšni so vaši cilji v prihodnje?
Črtomir Remec: V pripravi je že nov nacionalni stanovanjski program za obdobje od leta 2025 do leta 2035. Za njegovo izvedbo bo imelo ključno vlogo zagotavljanje zemljišč, ki jih trenutno pri nas močno primanjkuje. Uspešnost programa bo torej odvisna od zemljiške politike, ki se bo morala začeti resno izvajati. Za to je zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. Po mojem mnenju je dolžna vsaka mestna občina zagotoviti dovolj zemljišč tako za gradnjo javnih kot tudi privatnih projektov. Zlasti bi takšen način delovanja rešil stanovanjsko problematiko v Ljubljani, kjer potrebujemo soseske z nekaj tisoč stanovanji, in ne le nekaj sto.
Luka Perš