Tokrat predstavljamo že drugi del v zadevi Smajlović. V njem bomo temeljito izpostavili sporno ravnanje švicarskih organov. Poimensko pa smo tudi navedli nekatere uslužbenke, ki so odločale v tej sporni zadevi. Po objavljenem prvem članku nas je poklicala Dijanai Hisenaj in nam povedala, da navedbe v našem članku ne držijo. Ob tem poudarjamo, da bomo v našem mediju predstavljali vidik zgodbe, o kateri ves čas molčijo osrednji slovenski mediji. Podobno kot v zadevi Kavaški klan. Vendar smo v tej zadevi pridobili tudi komentar priznanega slovenskega pravnega strokovnjaka dr. Jerneja Letnarja Černiča. "Država nosi negativne in pozitivne obveznosti, da spoštuje pravico do družinskega življenja. V družinsko življenje lahko poseže le, če so podani stvarno upravičeni razlogi. Država bi morala v danem primeru ravnati bolj skrbno in hitro pri ugotavljanju dejanskega stanja, da bi lahko učinkovito zavarovala pravice obeh otrok, ki že predolgo živita v negotovem in ranljivem položaju. Žal je dani primer še od številnih zadev glede varstva pravice do družinskega življenja in pravice do poštenega sojenja v slovenski družbi, ki jih nismo znali rešiti v slovenskem pravnem redu, in bo zato o njej odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Slednje je toliko bolj problematično, ker gre za otroka, torej pripadnika ranljive skupine prebivalstva," zaključuje svoj komentar dr. Jernej Letner Černič. To je le eno do eminentnih slovenskih pravniških imen, ki stojijo za Smajlovićem. Med drugim je Ranis Smajlović tudi instruktor za učenje borilnih veščin pri specialnih enotah, magister tehnologije prometa in je tudi uspešno zaključil prvi letnik magisterija prava, katerega je zečel zaradi borbe za svoja lastna otroka.
V našem mediju smo predstavili t.i. pričetek zgodbe o Ranisu Smajloviću v našem članku z naslovom [DOKUMENTI] Sodna sramota v primeru Ranisa Smajlovića! Zakaj Ranis Smajlović ni ugrabitelj, ampak REŠITELJ svojih otrok!. Kot smo že poročali, so ga osrednji slovenski mediji večkrat ožigosali za ugrabitelja svojih otrok. A smo v našem mediju napovedali, da bomo predstavili vsa dejstva, zakaj je Ranis Smajlović v tej zgodbi nedolžen.
Pomembno vlogo v celotni zadevi sta odigrali tudi CSD Zagorje in PP Zagorje. Po besedah Smajlovića sta ključno vlogo odigrali zaposlena na CSD Zagorje Adisa Mujčinović in policistka PP Zagorje Nives Likar.
Preden je otroke rešil iz Švice, je obema institucijama javil situacijo glede svojih otrok v Švici. To se je zgodilo 24. avgusta 2020. Povedal jim je, da bo moral svoje otroke rešiti. Podal pa je tudi prijavo proti materi svojih otrok in ostalim udeležencem, ki jih bomo izpostavili v prihodnjih člankih.
Odgovorna v CSD Zagorje Adisa Mujčinović je bila obveščena in seznanjena z vso situacijo. Mujčinovićeva pa je bila tudi dolgoletna družinska prijateljica Smajlovićevih. Dne 11. novembra 2020 je Smajlović podal prijavo na CSD Zagorje osebi Maji Janenežič, sodelavka in zelo dobra prijateljica Mujčinovićeve. Prijavil je družinsko nasilje, zanemarjenje otrok in grdo ravnanje ter podal zahtevek za predhodno svetovanje v zvezi z dodelitvijo popolnega skrbništva nad otrokoma.
Po slovenski zakonodaji (družinski zakonik) bi morali v CSD Zagorje v štirinajstih dneh zaradi koristi otrok zadevo obravnavati prednostno. Še do danes niso obravnavali ničesar. Isti dan je Smajlović s pomočjo odvetniške družbe Grošelj vložil na družinsko sodišče v Ljubljani vlogo za dodelitev skrbništva. Vlogo so obravnavali lansko leto, nato pa so se pristransko izrekli za nepristojne za obravnavanje Smajlovićeve zadeve. Izgovorili so se na izkrivljeno dejstvo, da je omenjeni primer že obravnavalo sodišče v Švici. Vendar obstajajo materialni dokazi, da zadeva nikoli ni bila obravnavana pred švicarskim sodiščem.
Organ KESB iz kantona Bern ni sodišče, kot to zatrjuje slovensko tožilstvo in nekdanja partnerica Smajlovića. V odločbi je tudi potrdilo švicarsko zvezno sodišče, da KESB ni sodišče, ampak je njegova vloga izključno svetovalna funkcija v kantonu Bern.
Smajlović je dne 7. decembra 2020 se je po reševanju situacije z otroki v Švici javil na CSD Zagorje in PP Zagorje. Sam je oba državna neodvisna strokovna organa obvestil, da je oba svoja otroka pripeljal nazaj v njuno matično domovino Slovenijo. Oba imata od rojstva tudi slovensko državljanstvo in prijavljeno stalno bivališče na naslovu njunega očeta. To je vidno tudi iz predstavljenih materialnih dokazov. Vse te dokaze imajo tako na CSD Zagorje, PP Zagorje kot pristojna sodišča. Po mnenju Smajlovića pa jih vse vpletene institucije ignorirajo. To dokazujejo s svojimi odločbami.
V čem je bistvo težava švicarskih organov, ki so bili vpleteni v to zadevo. V našem prvem članku smo že namignili, da so bili ključni švicarski dokumenti prirejeni s strani socialne delavke SINE ANGHERN. Po besedah Smajlovića pa je tudi omenjena švicarska socialna delavka goreča pripadnica ideje LGBT skupnosti. Smajlović je tudi dodatno s pomočjo svojih virov raziskal in ugotovil, da je istospolno usmerjena in sploh nima ustrezne izobrazbe za opravljanje tega poklica. Naredila pa je le kratki izobraževalni tečaj.
Prav Sina Anghern je v Smajlovićevih dokumentih njegovo osebnost in otrok zamenjala s kitajskim državljanom in otrokoma kitajskega državljana. Kitajski državljan HU YANG GUANG pa je bil obtožen družinskega nasilja in spolnega nasilja nad svojo partnerico. To izhaja iz dokumentov, ki so znani sodišču v tej zadevi. To so Smajloviću naredili le zato, ker nikoli ni bil v nobenem sporu z organi pregona ne v Sloveniji ne v Švici.
Na podlagi odprtja nezakonitega dosjeja je omenjena Sina Anghern kontaktirala enoto Rdečega križa v Švici, kateri naj bi poskrbel za čuvanje in vzgojo otrok, ko mame Dijane Hisenaj ni bilo doma. Le ta pa je bila odsotna tudi po trinajst ur dnevno, v tem času pa so pristojne osebe Rdečega križa skrbeli za otroka. V tem času so tudi večkrat počistili stanovanje.
V poročilu, ki smo ga videli in objavili v prejšnjem članku je razvidno, da so bili v stanovanju dobesedno nevzdržne razmere (igle, krvavo spodnje perilo, umazane postelje itd...). S tem poročilom je bila Dijani Hisenaj odvzeta OPRAVLJIVA SPOSOBNOST, saj ni bila sposobna skrbeti za otroke in sebe. Hisenajevi pa je bila dodeljena skrbnica Miriam Hirschi, ki je bila tudi rejnica Smajlovićevih otrok. Iz dokumenta pa je razvidno, da so bili v rejniško družino nameščeni brez kakršne koli sodne odločbe ali kakega drugega organa. Vprašajmo se, kako je to možno? In v Švici?!!!!
Že prej smo omenili, da je Smajlović zaradi naštetih dejstev svoja dva otroka v Slovenijo pripeljal 5. decembra 2020, PP Zagorje in CSD Zagorje pa obvestil in javil dne sedmega decembra 2020, da so otroci v Sloveniji.
V decembru 2020 je bila na pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslana Haaška konvencija, kjer so zahtevali vrnitev Smajlovićevih otrok v domovino Švico. A otroka nista imela nikoli prijavljenega stalnega bivališča v Švici.
Še več, celotna družina se je v začetku leta 2019 odločila ponovno živeti v Sloveniji. V Sloveniji so živeli z občasnimi postanki v Švici od leta 2015. 18. junija 2019 so dokončno odjavili svoje začasno bivališče v Švici.
Ampak konec oktobra 2019 se je Dijana Hisenaj odločila, da bo s svojima otrokma živela spet v Švici. S pomočjo švicarske socialne delavke Sine Anghern je otroka in sebe prijavila na naslov, kjer je kasneje regionalni Rdeči križ čuval otroka.
Vendar zato ni imela nobenega soglasja ali dovoljenja s strani očeta otrok Ranisa Smajlovića. To pa je po slovenski zakonodaji kaznivo. Še posebej to piše v 190. členu KZ-1 ( protipravno odvzem otrok). A prav to očitajo Ranisu Smajloviću. Razlika je v tem, da je imel Ranis Smajlovič vso pravico se vrniti z otrokoma v matično domovino Slovenijo.
Nadaljevanje sledi.....
Luka Perš