Kdo in kaj so domorodci ali domorodna ljudstva?! Se lahko mednje uvrščamo tudi Sloveni, Slovenci?! Definicij in označb za domorodna ljudstva je več. Očitno pa je, da za selekcioniranje domorodnih ljudstev dandanes ne obstajajo enotna merila. Domorodna istovetnost ima namreč različen pomen različnim posameznikom in družbam. Obstajajo definicije, ki se zlasti osredotočajo na časovno obdobje prebivanja na določenem območju. Za druge definicije je bistvenega pomena pripadnost neki skupnosti.
Svetovna banka ima na primer lastno definicijo domorodnosti zaradi ekonomskih vzrokov, po kateri se domorodci po omiki razlikujejo od prevladujoče družbe, poleg tega pa so prikrajšani v procesu razvoja. Pri Združenih narodih se definicija kriterijev za domorodne ljudi ali ljudstva deli na šest delov:
- povezava z zemljo in območjem poselitve;
- prizadevanje za avtonomijo in samoodločbo;
- ponovno zanimanje za različne omike in jezike;
- zgodovinska izkušnja okupacije;
- stalne posledice razlastitve in podrejenosti;
- skupni vplivi modernosti.
Ena izmed sestavnih delov istovetnosti domorodcev je tudi vera. Velikokrat se je skupaj z okupacijo in kolonizacijo odvijal še proces uničenja avtohtone rodne vere domorodcev preko procesa pokristjanjevanja ali islamizacije. Avtohtona, domorodna vera Slovencev, je kljub stoletjem pokristjanjevanja v določeni meri in na prikrit način preživela vse do danes.
Redkokdo med nami ve, da obstaja mednarodni dan naravnih ali domorodnih ljudstev, ki ga obeležujemo vsako leto 9. velikega srpana v znak spomina na prvi sestanek Delovne skupine Združenih narodov za domorodne prebivalce, ki je potekal v Ženevi leta 1982. Generalna skupščina OZN je dne 13. 9. 2007 sprejela Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudi, ki vsem domorodnim ljudstvom priznava njihove pravice. To deklaracijo je ratificirala tudi Republika Slovenija, ki jo je zato dolžna spoštovati in priznati domorodcem vse, kar jim v skladu z deklaracijo tudi pripada.
Po jezikih – ti so najboljši in najprimernejši označevalci različnosti omik, – lahko razdelimo vsa ljudstva sveta na kar 6.000 skupin. Od teh naravna ljudstva ali domorodci predstavljajo kar 4.000 do 5.000 skupin, razpon pa je tako velik zaradi različnih definicij, kdo je pripadnik naravnega ljudstva ali domorodec.
Celino Evropo danes naseljuje približno 750 milijonov ljudi, pri katerih gre v večini za potomce domorodnih ljudstev. Je pa res, da se ti v glavnem ne zavedajo svoje domorodnosti. Med ljudstvi vsekakor obstaja velika različnost v omiki, jeziku in prostoru naselitve. Velika razlika je tudi v številu govorcev posameznih jezikov.
Dandanes pod pojmom domorodci predvsem razumemo »plemena« in etnije v tretjem svetu, v Afriki, Aziji in Ameriki. Toda to nikakor ne drži in ne ustreza resjedi. Zgodovinski kolonializem, ki ga v povezavi z domorodci najpogosteje omenjamo, ima svoje imperialne korenine v predhodnem pokristjanjevanju evropske celine. Cesarstvo in verski misijonarji, so hoteli najprej spreobrniti k čaščenju enega in edinega zveličavnega Boga številna domorodna ljudstva v Evropi.
Žrtev tovrstnega imperializma in nasilnega pokristjanjevanja so bili tudi naši predniki Sloveni, ki so bili deležni okupacije ter vsiljevanja krščanske vere in fevdalnega sistema v obdobju Karla Velikega in poznejšega Svetega rimskega cesarstva. Slovenski rodovi so bili zlasti od devetega stoletja naprej načrtno vključeni v uničevanje njihove domorodne omike in rodne vere. Kljub temu, pa je neizpodbitno dejstvo, da so posamezni elementi tako omike, kot tudi vere preživeli in se ohranili vse do danes. Ker pa so bili naši predniki, ki so ostajali zvesti svojemu izvoru in izročilom, običajno hudo preganjani in se je nad njimi načrtno izvajal rodomor, so se umaknili v tajnost in navzven namenoma niso kazali znakov izvirne domorodnosti.
Kako je torej s slovensko domorodnostjo?! Večina današnjih Slovencev sploh ne ve, da so se njihovi pra pradedje imeli za domorodce in se tako tudi opredeljevali. Gre za obdobje v katerem so živele zgolj štiri generacije prednikov pred našo sedanjo generacijo!
Zgolj bežen pregled pojma domorodci, domorodni in domorodnost med Slovenci pokaže, da je recimo koroški ali gorotanski Slovenec Ožbal Gutsman leta 1789 v svojem Nemško –slovenskem slovarju (Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten, windischen Stammwörter und einiger vorzüglicheren, abstammenden Wörter, Celovec, 1789) zapisal: „da je bilo treba veliko muke in truda, da je bilo priobčenje slovarja dolgotrajnega dela, da je delal brez samohlepnosti in le v korist domorodcem in narodu ...“
Pesnika Valentina Vodnika, ki je umrl 8. prosinca 1819, so po Kopitarjevem odhodu na Dunaj, številni označevali, kot skoraj edinega, prav marljivega in v slovstvenem oziru delavnega domorodca sredi Dežele Krajnske.
Sredi 19. stoletja je več slovenskih buditeljev uporabljalo zase in za svoje rojake oznako domorodci, med njimi tudi prvi, ki je pisal o Zedinjeni Sloveniji, Korošec Matija Majar. V članku Dragi slovenski domorodci, objavljenem v časopisu Slovenija, dne 25. 08. 1848, Letnik 1, List št. 16, str. 61-62:
»Dragi slovenski domorodci
Pomislite, kako je bilo v Slovenii pred 6 letami. Domorodcev malo, in še ti brez vse posvetne oblasti, naš narod je politiško še tverdo spal, od slovenstva, od narodnosti itd. se je malokaj govorilo, pravopise in alfabete smo imeli Slovenci tri, kakor pravi abcdarji (Abcschützen), — protivnikov pa mnogo v vsakim kotu — in glej! domorodci, njih sicer malo, pa vsi goreči za srečo svojega naroda so se prijeli dela, so zbudili Slovence k ljubezni svojega jezika in naroda, so upeljali brez prepira, brez slovenskih učilišč, brez ukaza složni naš pravopis, vkljub vsim protivnikam; na vsih stranih so se začeli pisatelji za kmetijske Novice oglašati; kjer je popred samoten živil, jih sadaj po sto verlih za domovino in za narod unetih stoji, kteri se serčno za vse poganjajo, kar je Slovencem potreba. Kaj je tem domorodcem tako silo in moč dalo? Samo to, ker so bili med seboj složni, jedne misli, ker so vedno prijateljsko in ljubeznivo vsi sdruženi za to potegnili, kar so za dobro, pravično in koristno spoznali. Kjer je sloga, jedinost, tam je moč; kjer je kristjanska ljubezen, tam je blagoslov (žegen) božji! Mi smo se tega jasno prepričali. /…/
Domorodci radi se od teh stvari pogovarjajte, razlagajte in dokažujte, daje nam vse to koristno in potrebno, da so te naše želje popolnoma pravične in da jih zadoseči moramo. Kakor hitro se te misli in želje med narodam razprostranijo, smo jih na pol že zadosegli. Bog daj pravici moč!
Matia Majer«
Tudi urednik Novic Janez Bleiweis je v eni izmed številk (26. 11. 1851, str. 245) objavil poziv z naslovom Častiti domorodci in ljubeznjive domorodke!
Kmetijske in rokodelske novice so bile sploh časopis, v katerem so redno pisali o domorodcih in domorodnih. Tako so recimo med leti 1864 in 1865 izhajala Domorodna pisma (Domorodne pisma, številka: 37, 14. 09.1864; številka: 10, 08. 03.1865).
Domorodci so imenovani tudi leta 1865, natančneje dne 18. 01. 1865, v Kmetijskih in rokodelskih novicah, v članku z naslovom Poziv domoljubom. Članek se je končal z naslednjimi besedami: "Predragi domorodci po Kanaljskem, Tominskem, Bovškem in Cerkniškem! storimo tedaj v tej zadevi, kar nam je le mogoče; saj gre za čast in blagor nas, za čast in blagor naše dežele in vse slovenske zemlje."
Zavedanje, da je ta članek bil napisan pred 156. leti, pomeni, da to vendarle ni tako dolgo, da se danes živeči Slovenci s tem ne bi mogli poistovetiti. Takrat so namreč živeli naši pra pradedje.
Leta 1866 je slovenski pesnik Josip Stritar v knjigi Pesmi Franceta Preširna o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu zapisal: »Léta 1852. so mu postavili slovenski domorodci na kranjskem pokopališči, kjer počiva, spominek domačega umetnika, narejen iz domačega mramorja z dobro izbranim napisom:
Ena se tebi je želja spolnila,
V zemlji domači da truplo leži.«
V časopisu Slovenski narod, je bilo dne 1. 8. 1868, št. 51, tečaj I, v članku z naslovom Rešitev zastavice navedeno, da so bili pravi domorodci izdani in prodani: »In ti možje, kteri so še zadnjo minuto pred glasovanjem dualizem s polnim pravom tako črno malali in vendar – zanj glasovali, so se jezili in kamenje na nas lučali, ker nismo bili v stanu zarad njih glasovanja belo imenovati to, kar je v resnici črno bilo; očitali so nam, da smo surovi in neotesani, ker smo se jim drznili v obraz povedati, da so na krivo pot zagazili in z dualizmom bankrotno podpirati jeli…. ‘Novice’ so se posebno v tem očitanji odlikovale. Da so se one malo bolje po deželi razgledale, bile bi prav lehko zvedele, da so se po nesrečnem glasovanji med pravimi domorodci povsod slišale besede: izdani smo, prodani smo!«
Med leti 1875 in 1879 je v Budimpešti izhajal časopis Prijátel – za szlovenszke domorodce med Mürov ino Rábov. Časopis je izhajal v prekmurskem slovenskem knjižnem jeziku in najprej z ogrskim (madžarskim) črkopisom, pozneje pa v gajici. Povsem jasno je bil namenjen slovenskim domorodcem, ki so živeli med rekama Mura in Raba. Izhajal je pred zgolj 142. leti, kar pomeni samo 90 let pred rojstvom avtorja pričujočega članka!
Iz našega kratkega pregleda je razvidno, da je bil pojem domorodci splošno poznan in v uporabi med Koroškimi Slovenci, med Primorskimi Slovenci, med Krajnskimi Slovenci, med Štajerskimi Slovenci in med Prekmurskimi Slovenci. Očigledno je bilo torej vedenje in znanje o tem, da so bili naši predniki domorodci prisotno v vseh petih slovenskih zgodovinskih deželah: Koroški, Krajnski, Primorju, Štajerski in v Prekmurju. Dokazov o tem je več kot dovolj in jih nikakor ni moč ovreči!
Sodobne identitete domorodnih ljudstev v Evropi in po Svetu so pred novimi izzivi, ki jih predstavljajo globalizacija, multikulturalizem in povečano priseljevanje v njihovo okolje. Vse našteto predstavlja grožnjo njihovi istovetnosti. Sodobni sistem globalnega kapitalizma in korporativnega delovanja ter upravljanja, teži k izkoreninjanju raznovrstnih omik in spreminjanju celotnega planeta v enotno tržišče. Zanj so značilni naslednji elementi:
- individualnost – skozi uničenje starih oblik skupnega življenja in povezanosti družbe;
- množičnost – skozi načrtno ustvarjanje standardiziranega obnašanja in življenjskega stila;
- desakralizacija – skozi premik od verskih predstav in pripovedi k znanstvenim interpretacijam sveta;
- racionalizacija – skozi prevlado »svobodnega trga« in tehnične učinkovitosti;
- univerzalizem – skozi planetarno razširjenost, predstavljeno kot edini razumski in superiorni model družbe.
Tudi Slovenski domorodci se bodo morali dostojanstveno postaviti za svoje mesto pod soncem, saj gre za varuhe, varde živih izročil. Ko bodo dosegli zadostno stopnjo visoke kolektivne inovativnosti in bodo dovolj številčni ter povezani, nihče več ne bo mogel zanikati njihovih pravic ali jim oporekati. Morda je prav tovrsten pristop rešitev iz zablod sedanjosti, katerim smo priče vsi skupaj.
Samo Korošec, 26. vinotok 2021
