Delovanje uradnika ne sme biti osredotočeno na vprašanje »zakaj nekaj ni mogoče«, ampak na vprašanje »kako ideje državljanov v zakonskem roku čim hitreje uresničiti«.
Namen javne uprave je na eni strani v izvajanju predpisov, predvsem pa je namen javne uprave v tem, da državljanom zagotavlja učinkovit servis za urejanje njihovih zadev. Za nadzor nad zakonitostjo delovanja javne uprave so vzpostavljeni sodni mehanizmi. Na drugi strani pa so mehanizmi za nadzor nad učinkovitostjo delovanja javne uprave pomanjkljivi.
V zasebnem sektorju je uspešnost oziroma učinkovitost delovanja poslovnih sistemov in v njih zaposlenih ljudi enostavnejša. Za oceno uspešnosti je odgovoren lastnik, ki mu je v neposrednem interesu zagotoviti čim boljše delovanje svojega podjetja. Poleg tega za oceno uspešnosti lahko uporabi enostaven kriterij, dobiček.
Javna uprava nima neposrednega lastnika, ki bi za njeno delovanje nosil takšno odgovornost kot zasebni lastnik za svoje podjetje. Prav tako namen javne uprave ni v neposrednem ustvarjanju in merjenju finančnega dobička. Učinkovitost javne uprave je prav zaradi naravne odsotnosti tržnih mehanizmov veliko slabša od učinkovitosti zasebnega sektorja. Prav zato je potrebno za izboljšanje učinkovitosti javne uprave v njeno delovanje vnesti načela delovanja zasebnega sektorja.
Krščanski demokrati trdimo, da potrebujemo za učinkovitejšo javno upravo tudi povečanje tržne miselnosti in tržne kulture v njej. V delovanje javne uprave moramo vnesti načelo konkurenčnosti, fleksibilnost pri pogojih in plačilu za delo, prilagajanje plačila glede na uspešnost, transparentnost, jasnost, racionalnost, enostavnost, sorazmernost, samoiniciativnost, prilagodljivost uporabniku, hitro delovanje, aktivno in konstantno prilagajanje novim tehnologijam, jasno določene pristojnosti in temu primerno določeno odgovornost, upoštevanje povratnih informacij strank, jasen pregled in primerjavo uspešnosti.
Delovanje uradnika ne sme biti osredotočeno na vprašanje »zakaj nekaj ni mogoče«, ampak na vprašanje »kako ideje državljanov v zakonskem roku čim hitreje uresničiti«.
VEČ ODGOVORNOSTI V JAVNI UPRAVI
Neučinkovito delovanje javne uprave je pogosto posledica odsotnosti odgovornosti za ravnanja in odločitve tako uradnikov kot funkcionarjev znotraj sistema javne uprave, zato vpeljava načela odgovornosti v delovanje javne uprave vključuje tudi prenos mehanizmov konkurenčnosti iz zasebnega sektorja, kjer je lastnik odgovoren za poslovanje svojega podjetja. Gre za odsotnost odgovornosti v smislu odškodninske odgovornosti, pa tudi za odsotnost odgovornosti v širšem smislu, ki vključuje npr. odvisnost plačila od dela ter vpogled javnosti v učinkovitost delovanja. Vzpostavitev večje odgovornosti v sistemu javne uprave gotovo predstavlja pomemben motivacijski element pri delu javnih uslužbencev.
NEPOSREDNA PRAVNA ODGOVORNOST
Zavzemamo se za vzpostavitev dosledne odgovornosti uradnikov za njihovo delo na vseh stopnjah hierarhične verige. Če se vzpostavi osebna odgovornost za delo najvišjih uradnikov oziroma funkcionarjev, bodo ti bolj motivirani za uspešno delovanje njihovih oddelkov, odgovornost pa se bo zaradi tega prenesla po verigi tudi na nižje uradnike. Podpiramo uveljavitev osebne odškodninske odgovornosti v primerih, ko je za nastanek škode dokazana krivda.
Nedopustno je, da bi stranka nosila škodo, za katero je nedvoumno dokazana krivda uradnika. Predlagamo povečanje fleksibilnosti pri odpuščanju neučinkovitih uradnikov, posebej v primerih neposredno in nedvoumno ugotovljene krivde za velike napake. Varstvo javnega uslužbenca pa naj bo na drugi strani zagotovljeno tako, da morajo biti razlogi za odpoved zaposlitve jasno utemeljeni in nedvomno dokazani.
May 26, 2018