Datum: 16.3. 2016 EUROPAEM Evropska Akademija za okoljsko medicino
Belyaev I, Dean A, Eger H, Hubmann G, Jandrisovits R, Kern M, Kundi M, Moshammer H, Lercher P, Müller K, Oberfeld G, Ohnsorge P, Pelzmann P, Scheingraber C, Thill R.
Uvod:
Kronične bolezni in bolezni, povezane z nespecifičnimi simptomi, so v porastu. Poleg kroničnega stresa v socialnem in delovnem okolju, so fizične in kemične izpostavljenosti doma, na delovnem mestu in med prostočasnimi dejavnostmi vzročni dejavniki oziroma okoljski stresorji, ki si zaslužijo pozornost tako splošnega zdravnika kot tudi vseh drugih v zdravstvenem sistemu. Zdi se, da je zdaj treba upoštevati "nove izpostavljenosti", kot so izpostavljenosti elektromagnetnim poljem (EMP). Zdravniki se vse bolj srečujejo z zdravstvenimi težavami iz neznanih vzrokov. Študije, empirična opazovanja in poročila bolnikov jasno kažejo povezave med izpostavljenostjo elektromagnetnim poljem in zdravstvenimi težavami.
Individualna dovzetnost in okoljski dejavniki so pogosto zapostavljeni. Nove brezžične tehnologije in aplikacije so bile uvedene brez gotovosti o njihovih vplivih na zdravje, kar povzroča nove izzive za medicino in družbo. Na primer, vprašanje tako imenovanih netermičnih učinkov in morebitnih dolgoročnih učinkov izpostavljenosti nizkim odmerkom je bilo pred uvedbo teh tehnologij komaj preučeno. Običajni viri elektromagnetnih polj (EMP) so:
- radiofrekvenčno sevanje (3 MHz do 300 GHz) oddajajo radiotelevizijske antene, dostopne točke Wi-Fi, usmerjevalniki in odjemalci (npr. pametni telefoni, tablice), brezžični in mobilni telefoni, vključno z njihovimi baznimi postajami, in napravami Bluetooth.
- izredno nizkofrekvenčna električna (ELF EF) in magnetna polja (ELF MF) (3 Hz do 3 kHz) oddajajo električna omrežja, sijalke in električne naprave
Zaradi harmoničnih napetostnih in tokovnih popačenj iz električnega omrežja, sijalk (npr. kompaktnih fluorescenčnih sijalk) in elektronskih naprav se oddajajo zelo nizkofrekvenčna električna (VLF EF) in magnetna polja (VLF MF) (3 kHz do 3 MHz). Po eni strani obstajajo močni dokazi, da je dolgotrajna izpostavljenost nekaterim elektromagnetnim poljem dejavnik tveganja za bolezni, kot so določeni raki, Alzheimerjeva bolezen in moška neplodnost. Po drugi strani se pojavljajoča elektromagnetna preobčutljivost (EHS) vedno bolj prepoznava pri zdravstvenih službah, invalidih in delavcih, pri politikih, pa tudi na sodiščih. Priporočamo, da se elektromagnetna preobčutljivost (EHS) klinično zdravi kot del skupine kroničnih multisistemskih bolezni (CMI), vendar še vedno priznavamo, da osnovni vzrok EHS ostaja okolje.
Na začetku se simptomi EHS pojavijo le občasno, vendar simptomi sčasoma lahko povečajo pogostost in resnost. Pogosti simptomi elektromagnetne preobčutljivosti (EHS) vključujejo glavobole, težave s koncentracijo, težave s spanjem, depresijo, pomanjkanje energije, utrujenost in gripi podobne simptome. Za postavitev diagnoze je ključna obsežna zdravstvena anamneza, ki bi morala vključevati vse simptome in njihove pojave v prostorskem in časovnem smislu ter v okviru izpostavljenosti elektromagnetnim poljem (EMP) Izpostavljenost EMP se običajno oceni z meritvami EMP doma in na delovnem mestu. Nekatere vrste izpostavljenosti EMP se lahko ocenijo s poizvedovanjem o skupnih virih EMP. Zelo pomembno je upoštevati dovzetnost posameznika (individualno občutljivost).
Primarna metoda zdravljenja se mora osredotočiti predvsem na preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem (EMP), torej na zmanjšanje ali odpravo vseh virov visoke izpostavljenosti EMP doma in na delovnem mestu. Zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem (EMP) bi bilo treba razširiti tudi na javne prostore, kot so šole, bolnišnice, javni prevozi in knjižnice, da bi osebam z elektromagnetno preobčutljivostjo (EHS) lahko omogočili nemoteno uporabo (ukrep dostopnosti). Če je škodljiva izpostavljenost elektromagnetnim poljem dovolj zmanjšana, ima telo možnost, da si opomore, simptomi EHS pa se zmanjšajo ali celo izginejo. Številni primeri so pokazali, da se lahko takšni ukrepi izkažejo za učinkovite. Za povečanje učinkovitosti zdravljenja je treba obravnavati tudi vrsto drugih okoljskih dejavnikov, ki prispevajo k skupni obremenitvi telesa. Vse, kar podpira homeostazo, poveča človekovo odpornost proti bolezni in s tem proti škodljivim učinkom izpostavljenosti elektromagnetnim poljem.
Vse več je dokazov, da izpostavljenost elektromagnetnim poljem (EMP) močno vpliva na sposobnost regulacije oksidativnega in nitrozativnega stresa pri prizadetih posameznikih. Ta koncept lahko tudi razloži, zakaj se lahko stopnja dovzetnosti za EMP spremeni in zakaj je tako velik razpon simptomov, o katerih poročajo v okviru izpostavljenosti EMP. Na podlagi našega trenutnega razumevanja najbolje deluje pristop zdravljenja, ki zmanjšuje škodljive učinke peroksinitrita - kot se vse pogosteje uporablja pri zdravljenju večsistemskih bolezni. Ta smernica o EMP daje pregled trenutnega znanja o zdravstvenih tveganjih, povezanih z elektromagnetnimi polji, ter priporočila za diagnostiko, zdravljenje in ukrepe dostopnosti za izboljšanje posameznih zdravstvenih rezultatov ter za razvoj strategij za preprečevanje elektromagnetne preobčutljivosti.
https://www.degruyter.com/view/j/reveh.2016.31.issue-3/reveh-2016-0011/reveh-2016-0011.xml?lang=en
Smernice EUROPAEM EMF (35 strani) :Igor Belyaev, Amy Dean, Horst Eger, Gerhard Hubmann, Reinhold Jandrisovits, Markus Kern, Michael Kundi, Hanns Moshammer, Piero Lercher, Kurt Müller, Gerd Oberfeld*, Peter Ohnsorge, Peter Pelzmann, Claus Scheingraber and Roby Thill EUROPAEM EMF Guideline 2016 for the prevention, diagnosis and treatment of EMF-related health problems and illnesses https://www.degruyter.com/downloadpdf/j/reveh.2016.31.issue-3/reveh-2016-0011/reveh-2016-0011.pdf
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/home/about/policies/
Poročilo EU Parlamenta v zvezi z zdravstvenimi vprašanji zaradi elektromagnetnga sevanja 2009 : https://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A6-2009-0089+0+DOC+PDF+V0//SL
https://skyvisionsolutions.files.wordpress.com/2015/07/aaem-july-2012-recommendations.pdf
Europaem 2016 : Recognizing that patients are being adversely affected by EMF exposure, the American Academy of Environmental Medicine (AAEM) published recommendations regarding EMF exposure in July 2012. The AAEM called for physicians to consider electromagnetic exposure in diagnosis and treatment and to recognize that EMF exposure “may be an underlying cause of the patient’s disease process”
*
Z obsežnim znanstvenim pregledom so raziskovalci dokazali, da obstaja dovolj zanesljivih in doslednih znanstvenih dokazov za priznanje elektro-hiper-senzibilnosti (EHS) kot novega nevrološkega stanja, ki ga povzroča izpostavljenost elektromagnetnim poljem.
Povzetek: Klinične raziskave, katerih cilj je objektivno prepoznavanje in opisovanje bolezni s pomočjo kliničnih opazovanj ter bioloških in radioloških izvidov, je odločilen začetni korak v raziskavah pri vzpostavljanju objektivnih diagnostičnih meril in zdravljenja. Če takšnih diagnostičnih meril najprej ne opredelimo, lahko raziskave patogeneze in etiologije privedejo do resnih zavajajočih pristranskosti in napačnih medicinskih interpretacije. To velja zlasti za elektrohipersenzitivnost (EHS) in še zlasti za za tako imenovane "provokacijske teste", ki ne raziskujejo vzročnega izvora EHS, temveč z EHS povezano posebno stanje okoljske preobčutljivosti s preobčutljivostjo na umetne snovi, elektromagnetna polja (EMP).
Ker pa so ti testi odvisni od več z EMP povezanih fizikalnih in bioloških parametrov in so bili izvedeni pri bolnikih, ne da bi predhodno opredelili EHS objektivno in/ali končnih točk, jih trenutno ni mogoče šteti za veljavne metodologije za raziskave patogeneze. Zato negativni rezultati, pridobljeni s temi testi, niso ne izključujejo vloge izpostavljenosti EMP kot sprožilca simptomov pri bolnikih z EHS. Poleg tega ni nobenega dokaza, da so simptomi EHS ali sam EHS posledica psihosomatskih ali nocebo učinkov. Ta mednarodna poročilo o soglasju poziva k priznanju EHS kot ločene nevropatološke motnje in za njeno vključitev v Mednarodno klasifikacijo bolezni SZO.
Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8304862/pdf/ijms-22-07321.pdf
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7139347/#B10-ijms-21-01915
https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-6-2009-0216_EN.html?redirect
Jan 31, 2020
