20. Marec 2020 - DAVID ROSEN
Predsednik Donald Trump in britanski premier Boris Johnson imata veliko skupnega - podoben videz, prisotnost šova, konservativna (če ne rasistična) prepričanja, nacionalistično ideologijo, cenjene zunajzakonske posle in podporo Brexitu. Vendar je njuna medsebojna naklonjenost konec januarja trčila v zid zaradi 5G - pete generacije širokopasovne tehnologije, ko se je Združeno kraljestvo odločilo, da lahko sodeluje s kitajskim tehnološkim podjetjem Huawei kot dobaviteljem opreme 5G, dokler je njihov tržni delež ne preseže 35 odstotkov.
Obljube 5G brezžičnih storitev so pomembne, saj desetkrat povečujejo hitrost povezav v primerjavi s sedanjimi 4G širokopasovnimi storitvami. Trump je februarja 2019 tvitnil: "Želim čimprejšnjo tehnologijo 5G v Združenih državah in celo 6G. Je veliko zmogljivejši, hitrejši in pametnejši od trenutnega standarda. Ameriška podjetja morajo okrepiti svoja prizadevanja, sicer bodo zaostala. Ni razloga, da bi zaostajali za ……… ”
Trump trdi, da je 5G pomemben zanj in za državo. Aprila 2019 je izjavil: "Tekma 5G poteka in moramo zmagati" in obljubil, "da bo moja uprava sprostila toliko brezžičnega spektra, kolikor bo potrebno." Nato je zatrdil: "To je dirka, v katero so zdaj vključena naša velika podjetja." Trump in drugi v njegovi administraciji so opozorili, da Huawei predstavlja nacionalno varnostno grožnjo, ki Kitajski potencialno omogoča, da vohuni za komunikacijami ameriških vladnih agencij, podjetij in državljanov.
Zaradi odločitve Združenega kraljestva, da sodeluje s Huaweijem, je postal Trump - po poročanju Financial Timesa - "besen" in je imel z Johnsonom vroč prepir, v katerem je zagrozil, da bo prekinil obveščevalne vezi z Združenim kraljestvom; državni sekretar Mike Pompeo pa je grožnjo hitro umaknil.
Britanska odločitev je povzročila veliko zmedo znotraj Trumpove administracije. Generalni državni tožilec Bill Barr je v pomembnem zunanjepolitičnem govoru 6. februarja opozoril: "Kitajska je pri 5G prevzela vodilno vlogo in ima 40 odstotkov svetovnega trga infrastrukture 5G. Prvič v zgodovini Združene države Amerike niso vodilne v naslednji tehnološki dobi. " Nato je izjavil: „Huawei je zdaj vodilni dobavitelj na vseh celinah, razen Severne Amerike. ZDA pa nimajo dobavitelja opreme. " Barr trdi, da je kitajski tržni delež 40 odstotkov, njeni vodilni konkurenti pa so Nokia (17-odstotni delež) in Ericsson (14-odstotni delež). Nato je podal drzen predlog: "Če bi z našo veliko tržno in finančno močjo podprli eno ali obe omenjeni podjetji, bi postali večja konkurenca in to bi odpravilo našo zaskrbljenost."
Barrov predlog je razjezil Belo hišo. Naslednji dan so ključni uslužbenci uprave združno nasprotovali temu predlogu. Podpredsednik Mike Pence se je pojavil na CNBC in vztrajal, da je "najboljša pot naprej" za 5G prek zasebnih podjetij, ne pa vladnih prevzemov. Hitro mu je sledil Larry Kudlow, Trumpov ekonomski svetovalec, ki je vztrajal, da se "ameriška vlada ne ukvarja s kupovanjem podjetij, bodisi domačih ali tujih".
Različne zvezne agencije (vključno z NSA), korporacije in politiki so predlagali alternativne strategije za reševanje zaostajajočega statusa države na področju 5G. Senator Mark Warner (D-VA) je uvedel zakonodajo, s katero je ustanovil sklad v višini milijarde dolarjev za "alternativne zahodne ponudnike namesto kitajskih dobaviteljev Huawei in ZTE". Na žalost imajo težave ZDA v zvezi z uvajanjem 5G veliko več opravka s strukturnimi težavami telekomunikacijske industrije in vlogo Zvezne komisije za komunikacije (FCC) kakor s Huawei-jem.
Trumpova administracija - pod vodstvom FCC - in telekomunikacijske družbe so zavezane k uvedbi 5G. Medijski oglasi imajo 5G kot odgovor na vse komunikacijske težave države. In vse preveč priljubljenih zgodb in industrijskih poročil ne upošteva temeljnih težav, povezanih z uvedbo 5D - niti tega, ali gre za pravo dolgoročno strategijo za telekomunikacije v državi.
Večina Američanov ne ve, da je ZDA drugorazredna država na področju telekomunikacij. V poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz julija 2019 je ZDA zasedla 15. mesto od 34 držav OECD glede uporabe širokopasovnih povezav. Še bolj jasno je poročilo Speedtest Global Index (dec 2019), ki ugotovlja, da so povprečne hitrosti za prenos podatkov v mobilnih in fiksnih storitvah za prvih 25 držav:
- mobilne storitve : download prenos 32,01 Mb/s; upload prenos 12,02 Mb/s
- fiksna širokopasovna povezava: download prenos 73,58 Mb/s, upload prenos 40,39 Mb/s
Pri mobilnih storitvah se ZDA ni uvrstila med prvih 25 držav, pri fiksni širokopasovni povezavi pa je ZDA je zasedla 11. mesto s hitrostjo 130,9 Mb/s - Singapur pa je na prvem mestu s 200,12 Mb/s.
Poleg tega Američani plačajo več za slabše storitve. Poročilo za leto 2019 v Forbesu je ocenilo 6.313 načrtov za prenos mobilnih podatkov v 230 državah in ugotovilo, da Američani največ plačajo za gigabajt podatkov. Pristojbine so se gibale od 0,26 USD v Indiji in 0,27 USD v Kirgiziji do 1,73 USD v Italiji, 2,99 USD v Franciji, 6,66 USD v Združenem kraljestvu in 6,96 USD v Nemčiji. Stroški v Severni Ameriki so bili najvišji, povprečno 12,02 USD v Kanadi in 12,38 USD v ZDA.
Te ugotovitve so v skladu z ocenami New Networks Institute, ki poroča, da ameriški naročniki za osnovni paket "Triple Play" ali paket za Internet, televizijo in telefonske storitve - plačujejo med 70 in 155 dolarjev mesečno, brez dodatkov. Za Evropo OECD ocenjuje, da so leta 2017 za širokopasovni paket Triple Play - "osnovno" storitev, potrošniki porabili povprečno 44,77 USD na mesec, "najcenejši" paket pa je bil le 15 USD na mesec. Tako so ameriške cene osnovnega paketa najvišje - pogosto dva do trikrat višje kot v drugih državah OECD.
Nadaljnja uvedba 5G v ZDA se sooča z dvema temeljnima izzivoma - skrbjo za zdravje zaradi signalov in stolpov 5G, ter s FCC financiranjem telekomunikacijske industrije. Skupaj postavljata veliko vprašanj, ali bo država kdaj izstopila iz svojega drugorazrednega statusa na področju telekomunikacij.
Vprašanje je, ali je 5G varen. Pomisleki glede zdravstvenih posledic celične komunikacije segajo v leto 1993, ko so nekateri zgodnji uporabniki trdili, da sevanje mobilnih telefonov povzroča raka. Industrija mobilnih telefonov je sponzorirala raziskave, ki so sprožile resna vprašanja glede varnosti tehnologije, vendar so bile te raziskave namenjene zaščiti industrije.
Leta 2013 je Ameriška akademija za pediatrijo zaprosila Zvezno komisijo za komunikacije (FCC), naj razišče potencialna tveganja 5G, številne lokalne in državne vlade pa so izrazile pomisleke glede uporabe mobilnih telefonov. Decembra 2019 je FCC poročal, da ni našel zdravstvenih težav, povezanih z uvajanjem brezžičnih omrežij 5G. Navedli so trditve Uprave za hrano in zdravila (FDA), da ni znanstvenih dokazov, ki bi povezali uporabo mobilnih telefonov z zdravstvenimi težavami. "Nobena strokovna zdravstvena agencija ni izrazila zaskrbljenosti zaradi obstoječih FCC omejitev izpostavljenosti radiofrekvenčnu sevanju," je zapisalo osebje FCC.
Jeseni 2019 je Scientific American organiziral neuradno razpravo o varnosti 5G. V prvem mnenju "Nimamo razloga, da bi verjeli, da je 5G varen", je dr. Joel Moskowitz phD, direktor Centra za zdravje družine in skupnosti na Univerzi Berkeley, trdil, da je poročilo FCC iz leta 1996 osredotočeno na radiofrekvenčno (RF) sevanje in vedenjske spremembe pri podganah, ki so bile izpostavljene mikrovalovnemu sevanju in je bilo zasnovano tako, da nas smernice ščitijo zgolj pred" kratkotrajnimi tveganji ogrevanja zaradi izpostavljenosti RF sevanju. Dr. Moskowitz poudarja, da je od prvotne študije FCC bilo več kot 500 strokovno pregledanih raziskav o izpostavljenosti RF sevanju, ki so ugotovile škodljive biološke učinke na zdravje ljudi pri intenzivnostih, ki so prenizke, da bi povzročile znatno segrevanje."
V odgovoru "Ne padajte na strašenje o 5G" je David Robert Grimes, raziskovalec raka in fizik z Univerze v Dublinu, zavrnil ugotovitve Moskowitza. "Številne študije, ki jih je omenjal Moskowitz, so slabe kakovosti in vsaj ena, ki jo je navedel, je v nasprotju z njegovimi trditvami," trdi Grimes. V nadaljevanju izhaja iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije, ki navaja, "da je bilo v zadnjih dveh desetletjih opravljenih veliko raziskav, da bi ocenili, ali mobilni telefoni predstavljajo potencialno tveganje za zdravje. Do danes ni bilo ugotovljenih nobenih škodljivih vplivov na zdravje, ki bi jih povzročila uporaba mobilnih telefonov."
Akademska razprava o posledicah uvajanja 5G na zdravje še vedno traja in se giblje od znanstvenih dvobojev do sodne dvorane. 2. februarja 2020 je organizacija Children.s Health Defense (CHD), ki jo vodi Robert Kennedy, mlajši, vložila tožbo pri ameriškem prizivnem sodišču zoper Zvezno komisijo za telekomunikacije (FCC), ker od leta 1996 ni preučila svojih zdravstvenih smernic in ni objavila znanstveno dokazanih pravil o radiofrekvenčnih emisijah, ki bi zaščitila javno zdravje pred sevanjem brezžične tehnologije.
Tožba CHD deloma temelji na poročilu Urada za splošno odgovornost (GAO) za leto 2012, ki je ugotovil, da takratne smernice morda ne zajemajo novejšega znanstvenega in medicinskega znanja in je priporočil, da Zvezna komisija za komunikacije (FCC) uradno ponovno oceni svoje smernice. Smernice FCC obravnavajo le en vidik potencialne škode zaradi elektromagnetnega sevanja - učinek toplote. Sedanje smernice ne obravnavajo drugih načinov, na katere lahko izpostavljenost naraščajočemu elektromagnetnemu sevanju iz brezžičnih komunikacij škoduje zdravju ljudi in okoljskim sistemom, od katerih je odvisno vse življenje.
CHD je v svoji tožbi združila moči z Irregulatorji, skupino "višjih strokovnjakov za telekomunikacije, analitikov, forenzičnih revizorjev in odvetnikov ...", vključno z nekdanjimi uradniki zvezne komisije za komunikacije (FCC), ki izpodbijajo računovodske prakse FCC. 17. januarja 2020 so se pojavili pred ameriškim okrožnim sodiščem v Washingtonu, DC, in trdili, da je FCC omogočil enega največjih računovodskih škandalov v ameriški zgodovini.
13. marca 2020 je pritožbeno sodišče Washington DC odločilo o zadevi, kar je dalo možnost državam in mestom, da vložijo zadeve proti nacionalnim telekomunikacijskim podjetjem. Sodišče je uradno zavrnilo zadevo Iregulatorjev, ker „noben od njih nima tretjega člena.“ Vendar je Sodišče pomisleke skupine Irregulators vzelo resno in je citiralo zadevo Nat’l Rural Telecom Ass’s zoper FCC (1993) ter zabeležilo:
"Stopnje donosa imajo tudi perverzne spodbude za preusmeritev stroškov proč od nereguliranih dejavnosti (kjer bi potrošniki na višje cene reagirali z znižanjem nakupov) v regulirane dejavnosti (kjer bo povišanje cen povzročilo malo ali nič padca prodaje, ker so pri regulaciji cene v območju, v katerem je povpraševanje razmeroma neodzivno na spremembe cen."
Najbolj kritično pa je, da je sodišče šlo dlje in je vztrajalo:
.....kakršne koli poškodbe, ki jih pobudniki utrpijo zaradi uporabe zastarelih pravil poglavja 36. [Zakonika zveznih uredb] za storitve ponudnikov z cenovnimi omejitvami, je mogoče ugotavljati ne preko zamrznjene ureditve Komisije (FCC), temveč preko prostovoljnih in neodvisnih odločitev držav o uporabi pravil iz poglavja 36. za lastne namene.
Sodišče je tako izpolnilo glavni cilj Irregulatorjev in odprlo vrata državam in mestom za vložitev zahtevkov proti posameznim telekomunikacijskim podjetjem.
Skupina Irregulatorjev je obtožila Zvezno komisijo za telekomunikacije (FCC), da je pred 19 leti "zamrznila" svoja pravila za obračunavanje stroškov in tako omogočila nacionalnim telekomunikacijskim podjetjem, da se vključijo v knjigovodske postopke, ki so povzročili stroške uporabnikom telekomunikacij, državi in davkoplačevalcem v ocenjeni višini 50 do 60 milijard dolarjev na leto. Skupina Irregulators ocenjuje, da je v zadnjem desetletju ta prevara uporabnike stala 500 milijard USD ali več kot 1 bilijon USD.
FCC komunikacije deli na dve ločeni kategoriji storitev. Storitve iz skupine I obsegajo izboljšane „informacijske storitve“, medtem ko storitve iz skupine II označujejo kot osnovne ali „skupne storitve“. Za storitve iz skupine I velja manj predpisov, medtem ko za storitve iz skupine II velja več predpisov.
Irregulatorji trdijo, da si velika telekomunikacijska podjetja v dogovoru z Zvezno komisijo o komunikacijah (FCC) prizadevajo za popolno privatizacijo interneta. Skupaj si prizadevajo za sprejem brezžične tehnologije 5G kot nadomestilo za namestitev žičnih omrežij v domu. Irregulatorji, skupaj z drugimi, to vidijo kot najnovejšo potezo, da ne le odpravijo vse predpise in zasebnim podjetjem dovolijo, da prevzamejo državna ožičena omrežja, ampak da Američanom zagotovijo drugorazredno - morebiti škodljivo - komunikacijsko infrastrukturo.
Bruce Kushnick, vodja New Networks Irregulators, opozarja: "5G blaznost je kot katera koli prejšnja shema tehnoloških vab in preklopov in je ironično podobna navdušujočemu načrtu 'Info-Highway' leta 1990, ko naj bi dobila Amerika dobila optično omrežje, ki bi nadomestilo obstoječe bakreno omrežje." 5G uporablja radiofrekvenčne pasove z višjimi frekvencami, vendar pa sistem potrebuje namestitev večjega števila celičnih oddajnikov in sprejemnikov, ki so nameščeni bližje tlom in domu stranke.
V središču primera Iregulatorjev je poziv zveznim in državnim uradnikom ter navadnim uporabnikom telekomunikacij, naj se spomnijo, da so telefonske storitve državno regulirane javne telekomunikacijske storitve. Njihova tožba je razkrila, da odkar se je At&T leta 1984 uradno razdelil na sedem regionalnih družb Bell Companies, se je zgodilo dvoje stvari: (1) telekomunikacijska industrija se je ponovno konsolidirala in (2) Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je postala vladna agencija, ujeta v korporacije, ki je prenehala delovati v javno dobro.
Velika telekomunikacijska revolucija v devetdesetih je temeljila na pojmu "fiber-to-home" (FTTH), ožičeni infrastrukturi, ki je vsem - bodisi v velikem mestu ali podeželju - zagotavljala enak dostop do svetovnega spleta. Predstavljena je bila leta 1999, začelo pa se je nameščati leta 2001, do leta 2007 pa so poročali o 10,5 milijona FTTH povezav. Leta 2008 je NASA zasnovala brezžično tehnologijo 5G in telekomunikacijska industrija jo je hitro komercializirala, saj je bila videti lažja za izvedbo in cenejša možnost kot FTTH. S prehodom iz žičnih na brezžične storitve je začela ZDA neprestano nazadovati in ni več prvovrstna država na področju komunikacij.
Prizadevanja za zagotovitev FTTH vsem Američanom so se končala. Kot je zapisala Fundacija Electronic Frontier: "Ponudniki brezžičnih storitev si močno prizadevajo, da bi govorili o 5G (peti generaciji) kot prihodnosti širokopasovne povezave. Toda ne zavajajte se - poskušajo samo osredotočiti našo pozornost na 5G in jo odvrniti od njihovega namernega neuspeha, da bi investirali v preizkušeno zelo hitro možnost prenosa podatkov: optična vlakna v domu ali FTTH." Na žalost bo ZDA v dogledni prihodnosti verjetno ostala drugorazredna država na področju komunikacij.
Vir: https://www.counterpunch.org/2020/03/20/the-great-5g-hype/
*
EHT je vložil 11.000 strani dokazov o škodljivosti elektromagnetnega sevanja, v tožbi zoper FCC na ameriškem prizivnem sodišču
*
Mar 21, 2020