Kar 80% bolnikov, ki pridejo k meni, ima bolezenske simptome, ki imajo vzrok v kroničnem stresu. Zakaj jim namesto zdravil ne damo anti-stres terapije?
dr. Madika Saeed
***
V Sloveniji ima simptome stresa 72 % ljudi
Damjana Bakarič, novinarka
***
Hvaležnost je najhitrejša pot do zdravja.
dr. Deepak Chopra
***
fotografija Radha z dovoljenjem Favn.d.o.o
***
Ameriški center za nadzor bolezni (CDC) je sporočil, da ima 85% bolezni vzrok v kroničnem stresu
Eileen Day McKusick, MA
***
Stres je energetska informacija, razkorak med potrebami in zmožnostmi. Ko moramo narediti več kot zmoremo, nam stres daje dodatno energijo, da to opravimo. Stres nam pomaga preživeti, zelo hitro vpliva na hormonsko nadzorno os (hipotalamus-hipofiza-nadledvične žleze), da bi se lahko v primeru nevarnosti hitro odzvali. Kronični stres pa je zelo škodljiv, ker se ne moremo sprostiti, ampak smo ves čas v pripravljenosti in napetosti (ko je aktiven simpatični del živčnega sistema - stresni odziv boj ali beg). Različni ljudje so različno odporni na stres in se nanj različno odzivajo. Dojemanje stresa je lahko:
- pozitivno: oseba vidi zanimivo stimulacijo v dogajanju, posledice stresa zmanjša na minimum, probleme rešuje, si postavi cilje in načrt za njihovo doseganje . Oseba zmore v stresno situacijo dodati nove poglede, lahko uporabi imaginacijo, da vidi stvari iz drugega zornega kota. V stresenm odzivu je manj prepuščena čustvenim nihanjem in lažje uporablja razumsko presojo. Zelo pomembna je vizualizacija svetle prihodnosti. Oseba je do sebe prijazna, sočutna in spoštuje življenje v sebi. Energijo stresa zna uporabiti tako, da naredi neko pozitivno spremembo. Uspešno uporablja sposobnost prilagajanja in je hvaležna za vse, kar nam daje življenje. Probleme vidi kot priložnost za rast, napredek in razvoj na čustvenem ali duhovnem področju. Stres je potrebno videti z radovednostjo, kot energijo in informacijo, kar bo olajšalo občutek, da smo pod pritiskom.
- negativno: oseba se odzove s cinizmom, čustveno stisko, krivdo, slabimi odločitvami, obsojanjem, nespečnostjo, žalostjo, obupom, depresijo, strahom, tesnobo... Ko vidi grožnjo, se oseba odzove čustveno in vidi potencialne katastrofalne posledice, pretirava v negativnosti, sebe in dogajanje vidi v slabi luči. Pogosto gre za hiper-občutljivost in potrebno je zavedanje, da v nas poteka negativen proces podzavestnega mišljenja, zato se potrudimo, da spremenimo pogled na situacijo in reprogramiramo svoj način mišljenja. .
Stres je lahko:
- fizični stres : poškodbe, rane, zlomi, nesreče
- bio-kemični stres: motnje v biokemiji telesa zaradi zunanjih in notranjih toksinov, kot so kemikalije, plastika, pesticidi, težke kovine, elektro-magnetno sevanje, toksini parazitov, bakterij, glivic in plesni. Pomanjkanje hranil, mineralov in vitaminov
- psihološki stres: zaradi čustvenih travm, tragičnih dogodkov, kot je smrt v družini, slabih medsebojnih odnosov, stiske zaradi slabe finančne situacije. Lahko se pojavijo kronična negativna čustva. Več o tem je v moji objavi Zdravljenje bolečih čustev (julij 2017)
*** *** ***
kamilica pomirja in blaži stres
fotografija Radha 2019
***
SIMPTOMI KRONIČNEGA STRESA
- fizični: utrujenost, glavobol, vnetje kože, pogoste infekcije, zadihanost, otrdelost in zbadanje v mišicah, bolečine v sklepih, slaba prebava (zaprtje, diareja), kožni izpuščaji, izguba apetita in spolne želje, škripanje z zobmi. Telesni pH je pod 7, kar pomeni zakisano stanje telesa, ki je tveganje za različne bolezni
- mentalni: zaskrbljenost, impulzivnost pri odločanju, slaba presoja, razpršene misli, nezbranost, nočne more, negativni miselni vzorci, neodločenost, nespečnost, nemiren um
- čustveni: razdražljivost, depresija, nezaupljivost, zbeganost, odpor, odtujenost, apatija, odvisnosti zaradi čustvenega neravnovesja (kajenje, alkohol, opojne snovi), tesnoba, jeza
- nevrološki: hiperkativen simpatični živčni sistem, kar povzroča živčnost, jezo, nespečnost, željo po nadzoru, bolezni prebavil, previsok nivo kortizola, adrenalina (epinefrina) in nor adrenalina - hormonov nadledvične žleze, kar po daljšem času lahko povzroči izgorelost .V možganih je premalo živčnih prenašalcev serotonina (za dobro počutje), acetil-holina in GABA (za pomiritev).
*** *** ***
POSLEDICE KRONIČNEGA STRESA
Simpatični živčni sistem, ki je stresni odziv boj ali beg, postane hiperaktiven. Telo se na majhen stres odzove podobno, kakor nekoč v preteklosti, ko smo srečali leva. Pojavijo se motnje v delovanju vagus živca, ki je del pomirjujočega parasimpatičnega živčnega sistema. Zaradi tega se lahko pojavi motnja pozornosti in hiperaktivnost ADHD, vedenjske motnje, sindrom razdražljivega črevesja, kronična vnetja, motnje prehranjevanja, epilepsija, depresija, tesnoba, napadi panike, kronična utrujenost, kronične bolečine fibromialgija, glavoboli in migrene, nespečnost, zvonjenje v ušesih, občutljivosti in alergije na hrano, nihanje krvnega sladkorja, diabetes tip 2, šibek imunski sistem, poškodbe ožilja. Stres poruši ravnovesje črevesnega mikrobioma, ki proizvaja mnoge živčne prenašalce, zato so posledica stresa tudi nevrološke motnje. Zavira delovanje jeter in cirkulacijo žolča, kar pomeni slabo razstrupljanje od toksinov in težkih kovin. Moti delovanje mitohondrijev, ki v celicah proizvajajo energijo
Pri kroničnem stresu nadledvične žleze izločajo previsok nivo stresnega hormona kortizola, kar ima lahko za posledico: znižanje nivoja melatonina (nespečnost), zaviranje spomina imunskega sistema, neravnovesje inzulina, izgubljanje mineralov iz kosti (osteoporozo), izgubljanje mišične mase, slab spomin (demenco- oseba v šoku lahko začasno izgubi spomin), motnje presnove hrane (metabolni sindrom, motnje presnove maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov), sindrom propustne črevesne sluznice, motnje ravnovesja hormonskega sistema, slabo cirkulacijo krvi v možganih, notranje krvavitve (v pljučih, timusu, črevesju ali nadledvičnih žlezah). Prvo tkivo, ki ga prizadene kronični stres so kapilare.. Zaradi preveč aktivnega delovanja, pa se nadledvične železe sčasoma izčrpajo in potem imamo prenizek nivo kortizola. To je izgorelost ali sindrom izčrpanosti nadledvičnih žlez, ki se kaže kot utrujenost. .
V stresu se sproščata amino kislini triptofan in cistein, ki zavirata delovanje ščitnice in s tem motita metabolizem ter proizvodnjo celične energije v mitohondrijih. Od zdravja mitohondrijev, pa je odvisen naš odziv na stres. Iz triptofana nastaja serotonin, ki spodbuja sintezo stresnega kortizola in proces vnetja. Zaradi slabega delovanja ščitnice se kortizol slabo razgrajuje, kroži po telesu in dela škodo.
***
japonska hinoki cipresa aktivira parasimpatični živčni sistem za globoko sprostitev
fotografija Radha 2019
***
Stres po 21 dneh spreminja strukturo možganov in slabo vpliva na vse sisteme v telesu. Naše telo je ustvarjeno tako, da ohranja dinamično ravnovesje (homeostazo). Če se poruši en dejavnik, ves sistem lahko pade iz ravnovesja. Glavno vlogo imajo pri tem možgani, ki ocenijo stopnjo ogroženosti v stresni situaciji. Kronični stres povzroči kronično vnetje, odmiranje dendritov in sinaps v nevronih v možganih (manj povezav med nevroni), pri tem je najbolj prizadet center za spomin in učenje (hipokampus), kar povzroči depresijo. Po prenehanju stresa pa se nevroni spet lahko obnavljajo (nevrogeneza), zlasti če telovadimo, kar poveča nivo BDNF - rastnega faktorja za nevrone. Hipokampus se lahko obnovi v 6-12 mesecih.
Stres lahko povzroči odmiranje nevronov tudi v prefrontalnem korteksu, kar vpliva na zmanjšanje razumne presoje. A v centru za čustva- amigdali se razvejanost dendritov poveča, zato je oseba še bolj občutljiva, napeta, budna, pozorna na morebitno nevarnost, da bi se ji lahko pravočasno izognila, kar poveča tesnobo ali agresivno vedenje. To se zgodi že po desetih dnevih stresa. Ženske se na stres odzivajo drugače kot moški. Pri moških odmirajo dendriti, kar zmanjša povezave med nevroni, pri ženskah pa se v centru za čustva (amigdali) število dendritov poveča, zaradi navzočnosti estrogena in zato je amigdala bolj aktivna, kar poveča depresijo, zaskrbljenost in tesnobo.
*** *** ***
Fotografija: Radha
ANTI- STRES TERAPIJE
***
Iz stresa v mir v eni minuti:
globoko vdihnemo , zadržimo dih pet sekund, počasi izdihnemo, zadržimo dih pet sekund
ponovimo 3-5 krat
dr. Mariza Snyder,
***
Ne obstaja formula za zmanjšanje posledic stresa, je individualno različno, kako si oseba lahko pomaga, da pride do sproščenega stanja. To se po navadi zgodi, če oseba počne nekaj, kar ljubi in ima dobre odnose z bližnjimi. Kar je za nekoga sprostitev, pa je lahko za drugega vir stresa. Če so nas kot otroka pogosto kritizirali, imamo odprte nevronske poti bolečine v možganih in stres bomo težje prenašali. Travme v otroštvu namreč poškodujejo prefrontalni korteks, krepijo pa delovanje amigdale, središča za čustva. Zato je v krizni situaciji zmanjšana razumna presoja, čustven stresni odziv pa je večji. Če je otrok imel zdravo navezanost na starše, ima pri razburjenju zvišanje stimulativnega hormona adrenalina, ne pa tudi stresnega kortizola, zato stres lažje prenaša. Mentalni programi iz otroštva, kot so. ...nisem vreden....nisem dovolj dober....karkoli naredim, ni dobro....so veliko močnejši od naših zavestnih misli in povzročajo, da smo ves čas v stanju napetosti in pripravljenosti (boj ali beg). Zato je pomembno sproščanje, kot je opisano v nadaljevanju.
Center za spomin hipokampus ima receptorje za kortizol in upravlja naš odziv na stres. Naše zaznavanje stresa vpliva na fiziološki odziv telesa. Informacije potujejo iz talamusa v korteks; zlasti pri pesimističnem pogledu na svet te informacije potujejo zelo hitro v obdelavo. Ves proces poteka podzavestvo. Lahko pa se zavestno odločimo, da spremenimo negativni pogled na situacijo in posežemo v podzavestni mehanizem. Anti-stresna zelišča ne bodo dovolj za obvladovanje stresa, dokler ne spremenimo negativnih čustev in mentalnih vzorcev, ki so naš utečen način razmišljanja. Kdor ima o sebi dobro mnenje, lažje prenaša stres. Proces prilagoditve na stres vključuje predvidevanje razvoja dogodkov v določeni situaciji, kar pomaga pri obvladovanju stresa in zmanjšanju strahu pred prihodnostjo.
*** *** ***
Meditacijo v alfa (8-12 Hz) ali kontemplacijo v theta (4-8Hz) možganskem valovanju in jogijsko dihanje (pranayamo) priporočajo za spremembo bolečinskih nevronskih poti v 21 dneh (reprogramiranje možganov). Negativne misli zamenjamo s pozitivnimi, negujemo ljubečo prijaznost, sprejemanje, potrpežljivost in toleranco. Meditacija znižuje visok krvni tlak, spreminja izražanje genov, zmanjša se vnetje zaradi stresa, deluje epigentsko na skladno delovanje različnih genov za ohranjanje dinamičnega ravnovesja (homeostaze). Podobno deluje tudi molitev .
*** *** ***
Gibanje je najboljša terapija za zdravje možganov. Telovadba zviša nivo rastnega faktorja BDNF za obnovo nevronov, poveča se tudi center za učenje in spomin - hipokampus. Sprošča hormone in nevrotransmiterje, ki dajejo dobro počutje (endorfine za občutek blaženosti, , oksitocin- hormon ljubezni in sreče, GABA za pomirjanje živcev), kar zniža stres in poveča odpornost na stres (ko se veča količina nevrotransmiterja GABA). Deluje kot anti-depresiv. Zelo dobra anti-stres terapija so joga, qi gong in tai-chi. Pomemben je tudi počitek, vsakih 90 minut počivamo 1o minut za pomiritev živčnega sistema.** *** ***
Sproščanje z aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema, ki nas pomirja, obnavlja in zdravi. Deluje takrat, ko se izključi simpatični živčni sistem, ki je stresni odziv napete pripravljenosti, boja ali bega. V kroničnem stresu je simpatični živčni sistem hiper-aktiven in sprošča stresne hormone, kar vodi v izgorelost - izčrpanost nadledvičnih žlez. Ko smo sproščeni, deluje parasimpatični živčni sistem, nastajajo pa pomirjevalni nevrotransmiterji (acetil-holin, GABA) in hormoni (oksitocin - hormon ljubezni in sreče, ki znižuje stres, rastni hormoni, testosteron, progesteron), medtem ko vsi organi delujejo optimalno. V kroničnem stresu vagus živec izgubi moč aktivacije parasimpatičnega živčevja
Pomirjevalni parasimpatični živčni sistem lahko aktiviramo na različne načine:
- EFT tapkanje, Donna Eden za nevtralizacijo stresa svetuje, da eno dlan položimo na čelo, drugo pa na zadnjo stran glave. Ali pa položimo palce na sence, z drugimi prsti pa nežno drsamo po čelu. Dr Alex Loyd ima terapijo Zdravilni kodeks (Healing Codes)
***
fotografija Radha 2019
***
- globoko dihanje z diafragmo (to pove drevesnemu deblu v možganih, da smo varni), počasen in dolg izdih naj bo 2x daljši od vdiha (3-6 dihov na minuto). IČe plitvo dihamo, potem nevroni, ki opazujejo dihanje, sporočajo centru za čustva (amigdali), da smo v stresu. Jogijska brahmari pranayama čebelice (mrmranje črke mmmm sprošča možgane in ves živčni sistem). Jogijska ketchari mudra (vrh jezika damo na nebo) aktivira parasimpatični živčni sistem. Dihanje z enakomernim zadrževanjem diha pri vdihu in izdihu po eni minuti aktivira parasimpatični živčni sistem. Velik pomirjevalni učinek ima vdih skozi nos in izdih skozi usta z zvokom olajšanja haaa, tako da je izdih dvakrat daljši od vdiha.
- meditacija, kontemplacija, molitev - že 30 sekund molitve znižuje stresne hormone. Dr. Joseph Maroon, kirurg: pred operacijo molim za pacienta 30 sekund in vidim, kako se mu zniža nivo kortizola, adrenalina in nor-adrenalina
- yoga nidra - jogijsko spanje- zniža stres in je anti-depresiv (za 65% poveča nivo dopamina)
- umirjena telovadba: yoga, tai-chi, qi-gong
- masaža in refleksna masaža stopal na točkah za parasimpatični vagus živec
- splahnemo obraz z mrzlo vodo, stopala namakamo v mrzli vodi 5 minut- to ohladi zaradi stresa pregrete možgane. tako delamo 11 dni zapored, zlasti v poletnem času
- druženje s prijatelji in smeh, tudi nasmešek, ker parasimpatični živci upravljajo z mišicami obraza in to daje signale v podzavestni um, da je vse v redu
- občutek hvaležnosti, zahvaljevanje za majhne drobne stvari in radosti, ki smo jih deležni
- CBD olje konoplje, magnezij, kalij, krom, mangan, zelena (apigenin)
***
vsestransko uporabna konoplja blaži tudi stres
fotografija Radha 2019
***
- post ali prekinitveni post 12-16 ur, ko ne jemo na primer med 18.00 in 9.00 uro
- kiropraktična terapija, osteopatija, Bownova terapija ( deluje na energijske meridijane, čustveno telo in ekstracelično matrico)
- probiotične bakterije, zlasti tiste, ki povečajo nivo pomirjevalnega živčnega prenašalca GABA (lactobacillus rhamnosus...). Če črevesni mikrobiom ni zdrav, to povzroča notranji bio-kemični stres
-
- prizemljevanje (Earthing) : hoja z bosimi nogami po vlažni travi, pesku ali zemlji. Po eni minuti se začnejo procesi obnove in zdravljenja
- nežno božanje očesnih vek ali obraza in rok (havening.org)- to pomiri drevesno deblo in spremeni možgansko valovanje v theta stanje (4-8 Hz), ki je zdravilno in je stanje globlje meditacije ali kontemplacije
- grgramo vodo 30 sekund- to pomiri drevesno deblo in aktivira parasimpatični živčni sistem.Vodi lahko dodamo eterični olji klinčkov in limete za razstrupljanje vagus parasimpatičnega živca
- aromaterapija: inhalacija eteričnega olja cedre, magnolije, hinoki ciprese, ylang ylanga, kadilne bosvelije, majarona, ....Masaža vagus živca ob strani vratu z et. olji klinčkov in limete. Neroli poveča nivo pomirjevalnega živčnega prenašalca GABA. Eteris ima mešanico eteričnih olj Antristres, ki vsebuje sivko, bosvelijo, bergamotko, limono, ylang- ylang, meliso, janež in vrtnico v čisti frakciji kokosovega olja.
***
fotografija Radha 2019 z dovoljenjem Favn d.o.o
***
- zelišča za pomirjanje: kamilica, mak, pasijonka, melisa (daljše jemanje baldrijana ni primerno, ker povzroča kemično odvisnost)
- topli obkladek ricinus olja na trebuhu
- vegetarijanska dieta (lahko 1 jajce na dan in domač jogurt), veliko sadja in citrusov, omega 3, vitamini B1, B2, B3, B6, vitamin C in D3 v velikih odmerkih, vitamin E v zmernem odmerku, probiotiki in vlaknine. . Aminokislina glicin (je v ekološki želatini) znižuje stres in vnetje. Izogibati se je treba hrani, ki stimulira simpatični živčni sistem s stresnim odzivom: meso ( ima veliko fosforja in cinka), vitamin A, B3, B5, B12, holin, inositol, cink, kalcij v velikem odmerku, selen
*** *** ***
Hranila za živce krepijo našo odpornost na stres. To so zdrave maščobe (omega 3, avokado, kokosovo olje, ekološko maslo, oljčno olje, bučno, konopljino...), hrana z veliko kalija (sladki krompir, avokado, rdeča pesa, kokosova voda, fižol, suhe marelice, granatno jabolko, kuhan paradižnik, lubenica, špinača, buča), B vitamini, mediteranska dieta, rezistentni škrob, ki nastane, ko ponovno segrejemo krompir, testenine ali riž. Ta škrob je zdrav za črevesje, hrani koristne probiotične bakterije, tako kakor tudi prebiotiki (vlaknine). vanilija krepi vranico in znižuje stres. Kefir preprečuje dvig stresnega hormona kortizola. Pater Simon Ašič priporoča naslednje čaje za krepitev živčnega sistema: glog, jetičnik, kamilica, kopriva, melisa, meta. Primerni so tudi čaji bazilike, ingverja, melise, materine dušice, bezga....
Pomirjevalni živčni prenašalec GABA zvišujejo: magnezij, cink, aminokislini taurin in glutamin, prebavni encimi, bioperine iz črnega popra, L theanin iz zelenega čaja, bio-flavonoidi iz citrusov in jagodičevja. GABA se nahaja v fermentirani hrani in siru, jajcih, gobah, paradižniku, mlečnih izdelkih, veliko ga je v čaju Pu-erh.
***
meta krepi živčni sistem
fotografija Radha 2019
*** *** ***
Za zmanjšanje stresa v možganih lahko uporabimo CRAP analizo: zapišemo svoje probleme, konflikte, upore, odpore, vse stvari, ki nam povzročajo strah in tesnobo. To je ena najboljših skrivnosti nevro-znanosti. S tem iz uma spravimo ven probleme in se razbremenimo od stresa. (glej tudi pisanje pisma v moji objavi Zdravljenje bolečih čustev). Pomembno je izraziti svoja čustva v pogovoru, pisanju dnevnika, slikanju....da kaotična čustva spremenimo v red. Pogledamo stvari iz drugega zornega kota in poskusimo v situacijo vnesti nekaj humorja
*** *** ***
Tehnika za sprostitev stresa dr. Rozina Lakhani: občutimo dotik stopal s tlemi. kakšen občutek je to? Ali so tla hladna, gladka, topla? Občutimo svoje noge, Ali so sproščene, utrujene, hladne? Občutimo kolke, trebuh- ali smo lačni? Občutimo prsi in opazujemo svoje dihanje: ali je umirjeno in globoko, ali pa hitro in plitvo?Ali so sproščene rame, roke, obraz? Globoko vdihnemi in počasi izdihnemo z zvokom haaaa....se raztegnemo in opazujemo svoje okolje, naravo, poslušamo zvoke, čutimo vonje, veter, svojo obleko....nasmehnemo se in smo hvaležni za vse čute in zaznave.....prakticiramo budno pozornost, smo navzoči v sedanjem trenutku, brez presojanja, samo spokojno opazujemo..
*** *** ***
Uravnavanje stresnega hormona kortizola. Dr. Grace Liu je povedala, da goba Rei shi uravnava nivo kortizola. Če je previsok ga zniža, če je prenizek, ga zviša oziroma vzpostavlja normalen nivo kortizola. Ta nivo niha v skladu s cirkadian ritmom. Zjutraj je nivo kortizola visok, popoldan se znižuje in ponoči je nizek, ko je najvišji nivo melatonina, hormona spanja. V kroničnem stresu se pojavijo motnje in če je nivo kortizola ponoči visok, ne moremo spati. Magnezij je zelo pomemben za lajšanje stresa, ker znižuje kortizol, povečuje pa pomirjevalni živčni prenašalec GABA. Nivo kortizola pred spanjem znižajo phosphatidyl serine in spodaj navedena eterična olja.
Meditacija, kontemplacija in molitev razgradijo kortizol. Ko smo ob morju, modra barva, zvok valovanja morja, aroma terapija z morskim zrakom... znižajo nivo kortizola. Poveča pa se nivo hormonov dobrega počutja, možgani preidejo v zdravilno theta ali alfa valovanje (4-12 HZ). Stres znižujeta tudi kopel ali kopanje v morju. Podoben učinek ima tudi zelena barva in blagodejna energija dreves v gozdu, ptičje petje, cvetje, lepi prizori itd.....Ugotovili so, da nekaj minutno poslušanje frekvence 528 Hz zniža kortizol in tesnobo ter zviša oxytocin hormon, ki daje občutek ljubezni.
***
na morju se dobro počutimo :)
fotografija Radha 2018
***
Dr David Jockers ima formulo Cortisol Defense, ki vsebuje anti-stresna zelišča: ašvagando, L-theanine iz zelenega čaja, list banabe, rhaponticum carthamoides iz Sibirje, magnolijo, phellodendron amurense. Kot najboljše snovi za lajšanje stresa navaja ašvagando, gobo čaga, gobo reishi, sveto baziliko - tulsi in rodiolo.
*** *** ***
Anti-stres aromaterapija :
Za znižanje stresa v eni minuti:
eno kapljico eteričnega olja limone damo na palec, na drugega pa poprovo meto. Pritisnemo ju skupaj in inhaliramo. To v hipu zniža stresni hormon kortizol in nas pomiri
Dennis Meador, aromaterapevt
***
- limona, kadilo za depresijo
- vetiver, sivka za tesnobo
- sivka, cedra, vetiver za nespečnost
Stres in napetost bo znižala dišava vsakega eteričnega olja, ki nam je v tistem trenutku všeč in zbudi prijetne občutke, saj deluje na naša čustva in razpoloženje. Meni je zelo všeč aroma vetiverja, ki je tudi najboljše olje za pomirjanje tesnobe, poleg magnolije, ki ima nekajkrat močnejši učinek pomirjanja kot farmacevtsko pomirjevalo Loram (diazepam), nima pa škodljivih stranskih učinkov ter ne ustvarja kemične odvisnosti, kot na primer baldrijan. Res pa je, da se pravo in naravno eterično olje magnolije težko dobi, 1ml (20 kapljic) pa stane približno 12 EUR in ni v prodaji v Sloveniji
Vetiver pa je bolj dostopen in je v prodaji v Sloveniji (podjetje Eteris). 10 ml (200 kapljic) stane približno 15 EUR, vetiver pa tudi pomirja enako učinkovito kot pomirjevalo Loram, in nima škodljivih stranskih učinkov, niti ne povzroča odvisnosti. Damo 1-2 kapljici vetiverja v čajno žličko oljčnega olja (5 ml) in se namažemo na refleksnih točkah, izza ušes, po sencah, na zapestjih, najhitrejša absorbicija eteričnih olj pa je v področju genitalij.
Zelo hitro delujoče pomirjevalo je mešanica kadilne bosvelije, melise in bergamotke. Kadilno bosvelijo od Doterre, ki je užitna, lahko damo pod jezik, za zelo hitro absorbcijo v kri in s tem za hiter pomirjevalni učinek. Eterična olj damo v osnovno olje (1-2 kapljici eteričnega olja v 1 žličko osnovnega olja) in namaženo področje ledvic in nadledvičnih žlez,
- za znižanje stresnega hormona kortizola, pomiritev in dobro počutje:
- magnolija, vetiver, hinoki cipresa, sivka, jasmin
- bergamotka, vsi citrusi, mušktna kadulja, neroli
- ylang ylang, majaron, geranija, narda, melisa
- nagarmotha, mira, kamilica, vrtnica, cedra
- evkaliptus, sandal, kadilna bosvelija
- limonska trava, poprova meta, benzojevec, gardenija
- copaiba, čajevec, pačuli ( v nekaj minutah zniža nivo kortizola)
- rožmarin (inhalacija v petih minutah zniža nivo kortizola )
Youn living ima mešanico Stress Away, ki vsebuje: limeto, vanilijo, copaibo, sivko, ocotea.
***
melisa pomirja, krepi živčni sistem, pomaga pri nespečnosti
fotografija Radha 2019 z dovoljenjem Favn d.o.o
*** *** ***
Za zelo hud stres in stanje šoka:
- Bachovo rešilno zdravilo, ki vsebuje Betlehemsko zvezdo, popon, nedotiko, češnjeliko slivo in srobot. Zmanjša energijski šok, preprečuje izgubo zavesti, deluje na duhovnem in energijskem nivoju, pomirja naša subtilna telesa, kar vpliva tudi na fizično telo
- eterična olja: magnolija, vetiver, jasmin, sivka, neroli, vrtnica, čajevec, gardenija, angelika, poprova meta, bazilika, ylang ylang
- pomirjevalna zelišča v kapsuli : melisa 400mg, pasijonka 400mg ( pripomoček za spanje namesto spalnih tablet ali baldrijana, ki povzročajo zasvojenost). Prodaja : Amazon.de
Fotografija Radha 2019 z dovoljenjem Soria Natural
Za nespečnost, tesnobo, stres in razdražljivost: ekstrakt baldrijana in pasijonke v glicerinu ter
Baldrivel kapsule, ki vsebujejo baldrijan, pasijonko, glog in sivko in imajo podaljšano sproščanje 12 ur
Za napad panike:
- magnolija, vetiver, jasmin, sivka (zlasti ekstrakt sivke Salexon 80 Lavela, ki je tudi terapija za prehod iz uporabe farmacevtskih pomirjeval, ki imajo škodljive stranske učinke). Dati v osnovno olje in se mazati po telesu, zlasti po vratu, izza ušes, zapestjih, hrbtenici, genitalijah, stopalih. Magnolija, vetiver in jasmin delujejo bolje kot pomirjevalo Loram.
- ekstrakt baldrijana (ni primeren za daljše uživanje, ker povzroča kemično odvisnost)
- CBD olje konoplje - dati pod jezik
- pomirjevalni živčni prenašalec GABA
- užitna kadilna bosvelija (od Doterre)- dati pod jezik za hitro absorpcijo in mazati se po telesu
Načine uporabe eteričnih olj sem opisala v svoji objavi Aromaterapija: gripa in mikrobi
*** *** ***
Rosanda Verglezin in Andrea Cattapan sta naredila cvetne esence, ki so delujejo podobno kot Bachova cvetna terapija, na energijskem, čustvenem in duhovnem nivoju. Za lajšanje stresa, nespečnost in pomirjanje so cvetne esence, ki so pripravljene po skrbnem postopku in vsebujejo naslednje vodne izvlečke:
- Olajšanje: kamilica, citronka, korenje, divja vijolica, kumina, jetičnik
- Spokojnost:sivka, kamilica, plavica, magnolija, meta, tigrasta lilija, plešec
- Spanje: melisa, sončnica, črni bezeg, lipa, rdeči ribez, kislica, žajbelj, korenje, ožepek
***
cvetne esence Anima vsebujejo rastline, kot so sivka, bor, lipa, cikorija, dobra misel, žajbelj, meta, kopriva, kamilica, regrat in mnoge druge
fotografija Radha 2019
***
Anti stres terapija z zelišči
Thomas Easley, herbalist pravi: Adaptogena zelišča so stimulativna - so anti-depresivi. Šisandra, rhodiola in ginseng povzročijo naval dopamina in s tem aktivirajo stresni simpatični živčni sistem. Po drugi strani pa ginseng zavira izločanje stimulativnega hormona ACTH. Sprošča, pomirja, odpravlja tesnobo in depresijo pa ašvaganda (ki je slabo prenašajo le osebe, ki imajo občutljivost na razhudnike -jajčevec, paradižnik, paprike, čili, krompir...). Ašvaganda zniža nastajanje kortizola za 26%. . Šisandra v preveliki količini lahko povzroči nemir ali nespečnost, ker sprošča dopamin, adrenalin in nor adrenalin. V majhnem odmerku šisandra pomirja in sprošča, v velikem pa je stimulant, tako kot kava.
Adaptogena zelišča nam dajejo občutek, da imamo veliko energije, v resnici pa ne povečajo proizvodnje celične energije v mitohondrijih. Ne vplivajo toliko na nadledvične železe, kakor na zaznavo v možganih, občutek, da imamo veliko energije. Zato je bolje kakor adaptogene jemati zelišča za krepitev živčnega sistema, da lahko dobro spimo 8-10 ur na dan ( pasijonka, kamilica, mak, melisa... aktivirajo pomirjevalni parasimpatični sistem), saj spanje zniža stresni hormon kortizol. Ni dobro uživati sladkega korena (licorice), ker zavira razgradnjo kortizola.
Poleg ašvagande je za pomiritev stresa odličen tudi vodni ožepek (brahmi ali bacopa monieri), ki je zdravilo za Alzheimerja, ADHD in tesnobo. Izvleček gobe Shitake (užitni nazobčenec) je adaptogen, ki poveča odpornost telesa na stres. Proti-stresno delujejo tudi goba Reishi (svetlikava pološčenka), goba Cordyceps, astragalus, rododendrum, moringa, ter sveta bazilika (tulsi, ki niža stresni hormon kortikosteron, varuje pred kemičnim, metabolnim in psihičnim stresom, je anti-depresiv, zbuja občutek radosti). Odvečen kortizol in adrenalin odpravimo iz telesa s podporo sistemu razstrupljanja v jetrih : rožmarin, kurkuma, regrat, pegasti badelj, šisandra (v majhnem odmerku). Uporabimo največ štiri rastline istočasno. Čeladnica (scullcap) pomiri nemiren um- odvaja odvečno energijo iz uma, da se ta lahko umiri.
***
sveta bazilika - tulsi lajša stres in izboljša razpoloženje
fotografija Radha 2019
*** *** ***
Zdravljenje odziva na stres: dr. Heidi Hanna phD: možgani so organizirani hierarhično, način procesiranja informacij je natančno določen. Imamo tri sloje možganov:
- spodnji del: možgansko deblo in mali možgani - sedež nezavednega uma (reptilski možgani, instinkti)
- srednji del: limbični sistem z amigdalo in hipokampusom - sedež podzavestnega uma (čustva, spomin in učenje)
- zgornji del: korteks - sedež zavestnega uma (racionalni um, odločitve, načrtovanje)
Ko doživljamo stres in tesnobo v možganskem deblu, bodo nevroni v tem delu sčasoma začeli odmirati. Zdravljenje odziva na stres je potrebno začeti v možganskem deblu, kjer je nezavedni um. Delati začnemo na čutilih, pomirjanju živčnega sistema in možganskega debla z občutkom varnosti. Pri tem nam pomagajo hoja, dihalne vaje, aromaterapija, pokrivanje z deko za občutek varnosti in vse, kar je zgoraj opisano za aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema.
Nato nadaljujemo s čustvenim umom (limbični sistem), ki ga pomirimo z meditacijo ljubeče prijaznosti, pozitivno vizualizacijo, sproščanjem, pozitivnimi in ljubečimi čustvi, kot je hvaležnost (mislimo na nekoga in smo mu hvaležni za.....)
Končamo z delom na racionalnem umu (korteks): naredimo načrt za reševanje problema, postavimo cilj, namen delovanja, osredotočimo se na željeni cilj in naredimo načrt za doseganje le tega.
Če občutimo tesnobo in depresijo, nobena sprememba ne bo dobrodošla, kajti možgani vidijo spremembo kot stres, ki se mu je potrebno izogniti. Za reprogramiranje možganov zato:
- vsako jutro, ko se zbudimo, pomislimo na pozitivne spremembe, ki jih želimo doseči. Pozornost osredotočimo na dih, občutek hvaležnosti za najbolj drobne stvari, občutenje katerega koli pozitivnega čustva
- nato gremo na naslednji nivo in se vprašamo: Zakaj mi je to pomembno? Kako se želim prikazati v življenju na današnji dan? S temi vprašanji bomo vplivali na možgane tako, da bodo spremembo videli kot priložnost in ne kot grožnjo.
Nato se malo raztegnemo, naredimo kakšno joga vajo ali masažo stopal.
Čez dan se za 1-2 minuti spomnimo teh misli, ki smo jih premišljevali, ko smo se zbudili. Energetiziramo celotne možgane tako, da :se zavedamo dihanja (nezavedni -instinktivni um, drevesno deblo), da občutimo (podzavestni - čustveni um, limbični sistem) in da se osredotočimo (zavestni, mentalni um, korteks). Potem se bodo možgani naučili, da sprememba ni strašljiva in nas ne ogroža. Zaživeli bomo lahko bolj lahkotno in radostno in se bolj povezali s soljudmi. O utrjevanju psihološkega zdravja možganov je dr. Hanna napisala knjigo Sharp Solution.
Iz stresa v mir v eni minuti
globoko vdihnemo mir (štejemo do 4), zadržimo dih (štejemo do 4), počasi izdihnemo stres (štejemo do 4), zadržimo dih (štejemo do 4)
ponovimo 3-5 krat
dr. Michelle Sands: to epigenetsko spremeni izražanje genov in zniža stres
***
že 30 sekund molitve zniža stresne hormone -kortizol in adrenalin
fotografija Radha 2019
*** *** ***
Zdravljenje nadledvičnih žlez zaradi kroničnega stresa (izgorelost). Stres poveča izločanje stresnih hormonov iz nadledvičnih želez, kar dolgoročno pomeni utrujenost teh žlez in premajhno izločanje kortizola. V svetu je epidemija sindroma izgorelosti, ki je vzrok skoraj vseh bolezni in pomeni kronično hiper-aktiven simpatični živčni sistem.
Zdravljenje sindroma izgorelosti lahko traja od 6 mesecev do 5 let. Psihološko se sindrom izgorelosti (burn out) kaže v različnih stopnjah, pravi Gabriele Servinka:
1- nuja po dokazovanju
2. povečan delovni napor
3. subtilno zanemarjanje lastnih potreb
4. tlačenje lastnih potreb
5. sprememba vrednot
6. zanikanje težav in problemov
7. umikanje iz družbe, izolacija
8. vidna sprememba vedenja
9. izguba občutka lastne osebnosti
10. občutek notranje praznine
11. depresija
12. izčrpanost nadledvičnih žlez
Za podporo in obnovo nadledvičnih žlez uživamo ašvagando, phosphatidyl serine 25 mg na dan ( to je sestavni del celičnih membran), sladki koren ( stimulira nadledvične žleze in spodbuja sintezo cortin hormona, ki uravnava mentalni in čustveni stres), vitamin C, vitamin B6 in B5 v razmerju 1:1 ( 5 mg na dan), rožni koren- rhodiola, sveta bazilika - tulsi, magnezij, azijski vodni popnjak ( centella asiatica ali gotu kola), goba Reishi, ganoderma lucidum. Za regeneracijo nadledvičnih žlez je najbolj pomemben C vitamin ter spanje med 23.00 in 1.00 uro, ko je pranična energija v meridijanu žolčnika.
Kitajska tradicionalna medicina vidi šibkost nadledvičnih želez v povezavi s šibkostjo ledvic, zato svetuje yin zelišča za krepitev ledvic (rehmanina korenina 2-4 mesece) ter yang tonike: grško seme triplat, liste damiane, cimet, suhi ingver, lupino bio limone, ašvagando. Za adrenalinsko izčrpanost pa svetujejo: belo murvo, rehmanijo, navadni slez, peonijo, He Shou Wu, sezam, šisandro, angeliko, ekološki oves, ašvagando, sibirski ginseng, koromač, sivko, meliso
Aromaterapija za nadledvične žleze: v 10 ml osnovnega olja damo 8 kapljic eteričnega olja geranije, 7 kapljic rožmarina, 5 kapljic klinčkov, 2 kapiljici poprove mete. S tem mažemo podplate in nadledvične žleze. Podpira tudi delovanje jeter.
***
zelišča za krepitev ledvic in nadledvičnih žlez
fotografija Radha 2019
*** *** ***
Izogibanje povzročiteljem stresa: velik stresni dejavnik je hrup. Uho je preko živcev povezano z drugimi organi, zato hrup vpliva na celo telo. Mehanski nizkofrekvenčni zvoki hladilnika, prometa, računalnika, fluorescenčnih svetilk, EMF sevanje.. povzročajo stres. Evolucijsko smo prilagojeni, da slišimo zvoke visokih frekvenc, ki blagodejno vplivajo na možgane, nas pomirijo in zbujajo radost in ustvarjalnost. To so zvoki valovanja morja, slapa, reke, potoka, vetra, ptičjega petja, šumenja listov dreves, pa tudi klasične glasbe. Stres znižuje vsaka glasba, ki je nam všeč ter vse, kar nam vzbuja prijetne občutke.
* * *
Tehnike za zdravljenje globokih travm in postravmatskega sindroma (PSTD)
Mar 21, 2019
