Ali ju sploh opazite? Takole sem ju skril pred tatinsko in morilsko vrano, ki se jih je hotela polotiti potem, ko jih je prejšnji teden "Zofkin" veter vrgel iz gnezda na trda tla ob bloku, kjer stanujem. Da sem ju sploh opazil, je bilo krivo nizko preletavanje in strašno vreščanje vrane ter predirljivi kovinski zvoki očeta kosa  ter matere kosovke v neustrašnem boju s to mnogo večjo nasilnico sivo vrano. Ko je nemočno mladičko ob steni že skoraj pograbila, jo je kos napadel z neverjetno ihto in odločnostjo ter vanjo zabijal svoj oster kljun, ko je posegala za mladičko v travi, tako da je vrana za trenutek celo odnehala, a se je potlej spet in spet vračala ter poskušala doseči svoj plen. Odločil sem se, da posežem vmes, sicer proti vsem pravilom narave, saj so mi kosi in njihove prečudovite melodije le bolj pri srcu, kot pa vreščave vrane, čeprav oboji pač samo opravljajo svoje koristno poslanstvo na tem krutem svetu, kjer gre vedno le za preživetje.

In sem v svoji humani nameri, da rešim mladičko pred vrano, tistega bolj črnega mladička skoraj pohodil, zadnji hip sem ga zagledal potuhnjenega v nizki travi. Začuda, ko sem oba pobiral s tal je kosov par nenadoma utihnil in me zvedavo opazoval. K sreči je bil meter vstran od stene gost grm, kamor sem med gosta stebla na tleh potlej skril oba mladička. Vrana je še nekaj časa vztrajala v preletih in opazovanju, a mladičkov izgleda ni več videla in tudi do njih ne bi mogla kar tako.  Zanimivo je bilo potlej z okna opazovati, kako sta se trudila starša še naprej oprezati in odganjati nagležno vrano. Kmalu se je stemnilo, ptičji glasovi so utihnili. Zjutraj okoli pete ure pa me je spet prebudila kosova melodija, kar me je navdajalo z mislijo, da sta mladička noč morda le preživela. Kaj se je sicer ponoči v resnici dogajalo z mladičkoma ne vem, zjutraj ju pod grmom ni bilo več.

P.S. - zdajle pa jo oče kos spet veselo gode v bližnjem kostanju ....