Zbodlo me je pisanje v Reporteju, ki objavlja javno pismo Odbora 2014 z naslovom: Izjava Odbora 2014: Javna vprašanja predsednici sodniškega društva gospe Janji Roblek, v katerem je navedeno, da je je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji kar 422 primerov, kjer so sodišča na nižjih stopnjah kršila človekove pravice in temeljne svoboščine.

Žal se ne spomnim več, kje sem pred kratkim na to temo prebral, da smo s tem v EU-ju celo pri vrhu kršenja človekovih pravic na sodnih instancah. Zaskrbljujoče dejstvo, ni kaj, pa če tudi številke glede kršitev niso čisto točne, vsaj nekaj sto jih je vsekakor preveč. Potlej se pa obstoječa kontinuitetna oblastvena nomenklatura čudi, zakaj je javno mnenje sodno oblast postavilo prav na dno svojega zaupanja in mu popolnoma nič več ne zaupa. S tem totalnim nezaupanjem pa je tudi storjena nepopravljiva krivica tistim sodnikom, ki svoje pravo naravno poslanstvo uresničujejo z vso odgovornostjo, skrbnostjo in poštenostjo. Za njih mi je res žal, ampak dokler tudi sami ne bodo zahtevali in pomagali napraviti red v sodniških vrstah ter glasno povzdignili svoj glas v javnosti, bo to pač trajalo. Tudi v njihovo škodo.

Nisem nikakršen poznavalec prava, nekaj okoli samoupravnega prava sem se pred desetletji moral učiti, a vendar do danes tudi tega nisem vedel, da je pri nas možno celo to, da do poznavanja imen tistih sodnikov, ki večkrat kršijo človekove pravice, državljani nimamo pravice, kot pri slabih bančnih posojilih. Zanimiva podobnost, zgolj slučaj? Čudno, res čudno je to skrivanje imen, prav nič demokratično glede na drugačno prakso v ostalih demokratičnih skupnostih, kot sem prebral v nekaterih medijih.  No, tudi v demokratičnih državah se lahko zgodi omenjeno kršenje, seveda, a ne v takem obsegu na število sodnih primerov, vsaj doslej tega nisem zasledil. Da pa bi te kršitve celo namensko izvajali, pa močno dvomim.

Malo za šalo, malo zares - kaj ko bi našo tozadevno zakonodajo, ki tako stanje omogoča, nekoliko "posodobili", in sicer tako, da bi v bodoče tudi sodniki na koncu sodili samo sodnemu primeru kot takemu in obsodili samo primer ter ravnanje, za ime kršitelja pa ne bi smeli vedeti in ta za storjeno dejanje ne bi smel biti obsojen. Morda pa se je ali bo to kakemu "našemu" obtožencu celo kdaj zgodilo, bogve, pardon, sodstvo že ve.

Upam samo, da me ta članek ne pripelje kdaj celo v pravosodno kolesje zaradi obtožbe razžalitve sodišč, saj časi, ko je to bilo prej pravilo kot izjema še niso tako daleč, danes celo izgleda, da se nam spet bližajo.