Članek
Državna proslava ob sedemdeseti obletnici osvoboditve izpod nacizma in fašizma
Objavljeno May 08, 2015

Danes izjemoma spremljam proslavo, da vidim trend nadaljnjega razvoja takoimenovane nacionalne osvoboditve in osebne ter družbene svobode izpred sedemdesetih let. Osebno sem jo doživel, doživljal in jo še doživljam.

Govor predsednika državnega zbora, dr Milana Brgleza - uravnotežen, zavedajoč se družbenopolitične odgovornosti te funkcije v tem politično, družbeno, finančno in ekonomsko kaotičnem trenutku, vendar je bil govor zelo blizu copypastu govora spoštovanega Saše Vuge ob letošnji proslavi ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. Sicer pa nič inovativnega in obetajočega, pa saj kaj drugega niti pričakoval nisem od tega anemičnega osebka, četudi so mu ali pa ne govor napisali njegovi pisuni.

Spremljajoči partizanski pevski zbor - kvalitetna predstavitev glasbenih ideološko potrebnih stvaritev v tistem turbulentnem času.

Umetniški del - ga še vedno spremljam, vendar doslej ugotavljam zelo impresivno sporočilnost ustvarjalca proslave, da je z glasbenimi in plesnimi vložki hote ali nehote vključil dejstvo, da so nas v bistvu od nacizma in fašizma osvobodili ravno Američani s svojimi zavezniki. Smo bili med njimi res tudi mi? Mar našim osvoboditeljem pod krinko partizanstva ni bil temeljni cilj le revolucija in "Novi razred" po Đilasu. Postavlja pa se mi tudi retorično vprašanje, še vedno aktualno, le kdo bo nas v Sloveniji končno osvobodil tudi od nič manj uničujočega komunizma oziroma njegovih kontinuitetnikov, ki jih je izgleda spet vedno več.

Insertni nastopi otrok - simpatični, ampak, kaj ne bi teh insertov v primeru nadvlade desno sredinske politične opcije ob taki proslavi levičarski politiki in mediji obsodili kot manipulacijo. Smo že doživeli.

Medtem pogled na prvo vrsto avditorija proslave - lepo razpoznavni osebki kontinuitetniki (le zakaj danes tako mrkih obrazov?), z nekaj izjemami, zaradi katerih danes od "osvoboditve" pred sedmimi desetletji nacija ne čuti kaj dosti veselja in zadovoljstva. Glavni cilj "upora" proti okupatorju je bil pač zloraba "partizanstva" za komunistično revolucijo po sovjetskem vzoru in njihovih navodilih, ne pa dejanski odpor in zaščita prebivalstva pred nacizmom in fašizmom.

Nikjer pa doslej ne vidim, po merilih levičarjev in osvoboditeljev izpred sedmih desetletij, enega od začasnih osvoboditeljev od predhodno omenjenih in njihove ideologije, izpred skoraj dveh desetletij in pol, Janše in njegovih. Mar njihov čas šele prihaja čez novih sedem desetletij?. No ja, vsaj Novakovo so kamere  v nekem trenutku prikazele na pol, vertikalno namreč. Simbolično?

P.S. - sem pa opazil, da sta predsednik države Pahor in predsednik vlade Cerar govorcu ob koncu govora ponudila in stisnila roko, tega njunega dejanja pa na letošnji proslavi v Ajdovščini govorcu Vugi ni bilo videti.