Ko sem se danes opoldne vračal domov skozi staro mestno jedro Kranja, me je pritegnil plakat z dvema črnobelima fotografijama prestrašenih in izčrpanih osebkov, nalepljen v naglicii in na grobo na izložbeno okno neke trgovine. Pomislil sem na odprtje kakšne fotografske razstave, a glej ga zlomka, ko stopim bližje, vidim, da fotografiji prikazujeta primerjavo nesrečnih ljudi, ki jih je kruta usoda pregnala z njihovih domov. Na plakatu sta pod fotografijama napisa, pod eno Slovenija 2015 ter pod drugo 2. svetovna vojna. Ozrem se malo naokoli in opazim, da so podobni plakati tudi malo naprej, zato sem postal še bolj pozoren.

Počasi se premikam po ulici proti trgu, in kaj vidim? Na vsakih nekaj metrov novi plakati z novimi fotografijami in istimi napisi, nalepljeni skrajno nemarno na izložbena okna prodajaln in poslovnih prostorov. Nalepljeni ponoči na hitrico?  Kaj nam hoče(jo) avtor(ji) plakatov na tak način in s tem povedati? Seveda najprej pomislim, da nekdo hoče opozoriti na krivično trpljenje nemočnih ljudi v različnih časovnih obdobjih, kar samo po sebi ni sporno. Ampak fotografije z oznako Slovenija 2015 prikazujejo begunce in migrante iz vojnih območij bližnjega in daljnega vzhoda ter nekaterih iz Afriških držav na poti skozi Slovenijo proti njihovemu končnemu cilju, fotografije z oznako 2. svetovna vojna pa nesrečne Slovence, ki jih je Tretji rajh na silo transportiral na morišča, v koncentracijska taborišča in v najboljšem primeru, kot nujno nadomestno delovno silo v Nemčijo, za potrebe vojne, ki so jo tačas nacisti bili za večni Tretji rajh. Ne upam si trditi, da so oboji doživljali enak strah in trpljenje. Enim so pred tem vse pobrali, družine pa ločili in razselili, drugi pa so bojda bili ali pa so dobro oskrbljeni s sredstvi za pot in preživetje.

Skoraj sem že opustil misel na vse to, a moja vest mi ni dala miru. K sreči sem imel s seboj fotofon in sem se odločil, da se vrnem po isti poti in posnamem vse te fotografije ter jih objavim tudi na blogu in predstavim širši javnosti. Zakaj?

Ko sem dodobra premislil, sem prišel do zaključka, da je verjetno nekdo ali nekateri, iz nekih sebičnih in nizkotnih političnih vzrokov izkoristil(i) zgodovinske posnetke transporta trpečih Slovencev iz druge svetovne vojne ter dokumentarne posnetke nekega novinarja z nedavnih dogajanj na poti prebežnikov skozi Slovenijo.

In če rezimiram, tisti na fotografijah z oznako 2. svetovna vojna, so bili prisilno transportirani s strani okupatorja, nekateri v sigurno smrt, drugi v prisilna koncetracijska taborišča, tretji pa  v delovna taborišča in nečloveške delovne razmere ter izčrpanost. Le kaj si lahko mislijo tisti še preživeli Slovenci, ko bodo ali so že videli te primerjave in tako različne usode.

In tisti, prikazani na fotografijah Slovenija 2015?  Nekateri so bili resnični begunci pred smrtjo na vojnih področjih, nekateri pa le ekonomski migranti, ki niso bili namenjeni v smrt, temveč jim je bila in jim je trenutno dopuščena možnost, da se prebijajo v obljubljene dežele, verujoč, da jih tam čaka lepše in udobnejše življenje. In tu smo Slovenci na njihovi poti z njimi verjetno najbolje ravnali.

In končno, kaj bi dejali, če bi nekdo k tem fotografijam dodal, kot tretji atribut, fotografije tistih, ki so morali ali hoteli ob koncu druge svetovne bežati pred zmagovalci in revolucionarji. Jaz se teh dogodkov in groznih scen še spominjam, saj sem jih doživel kot otrok ob avstrijski meji. Pa niso imeli vsi med njimi krvavih rok, bilo pa je med njimi tudi dosti otrok, žensk in starcev.

In zdaj se vprašam - le kakšen namen je imel ta človek ali skupina, ki je s temi kombinacijami fotogafij razčlovečil tako ene kot druge. Ne gre za fotografije in njihovo vsebino samo, po mojem gre za namero, da se z neprimerno primerjavo med dvemi različnimi dogajanji v različnih časih, a na istem teritoriju, očrni Evropska unija in država Slovenija, katerih ravnanje in ukrepanje v zvezi z dandanašnjimi begunci res ni bilo in še ni odgovarjajoče, verjetno gre za namero s ciljem, da se ponovno uveljavlja neka propadla ideologija, večini državljanom Slovenije in Evrope tuja in odvratna. Kaj smo mi tu krivi za vzroke obeh tragedij, kaj smo mi tu krivi za ekspanzijo islamskega fundamentalizma in ekstremizma, ki je uničil dosedanje življenje večine bežečih.

PS - zdaj vem, zahvaljujoč internetnemu iskalniku, tako reagira in insinuira časnik Mladina.

Ne, tudi mi se ne gremo več te vaše vojne, Mladina, jaz že zdavnaj ne več.