En mitološki praznik je pravkar mimo, že je tu drugi, prav tako zgodovinsko in vsebinsko zlagan. V vseh teh pred in poosamosvojitvenih letih smo bili priče zlorabljanja obeh teh dveh praznikov ter potvarjanja zgodovinskih dejstev v zvezi z njima v sebične strankarske, politične ter osebne namene. Le tisti, ki so jim prazniki zakonsko, formalno in deklarativno namenjeni, od tega, razen zmede v svojih v preteklosti ali sedanjosti opranih glavah nimajo nič.

Delu čast in oblast

Oguljena parola, ki jo bomo spet videvali na transparentih ob praznovanju 1. maja. In kaj od te parole delavci danes sploh še imajo? Včasih zelo krute predkapitalistične, skoraj suženjske delovne obveznosti, izžemanja na delovnih mestih, strah pred izgubo le teh, včasih nepotrebne vsiljene delovne obveznosti tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ter glede na delovne dosežke večinoma nedostojna  plačila s strani delodajalcev, če le te še sploh redno prejemajo. Glede deklarirane parole o časti in oblasti pa si delavci to oguljeno frazo lahko samo nekam zataknejo. S častjo se kruha in plačila položnic ne da kupiti in plačati. Da pa bi imelo delo tudi oblast, dajte no, pravljica za lahko noč, še iz časa samoupravnega socializma. Dandanes še uradna oblast s svojimi institucijami ni sposobna oziroma pripravljena zaščititi tistih osnovnih pravic, ki delavcu po ustavi in zakonu pripadajo. 

Kaj pa država in njena vloga pri tem? Od 100 evrov bruto zaslužka naj bi šlo 38 evrov za prispevke, ostalih 62 evrov pa se obdavči, preden jih prejme delavec, kot navaja MM v svojem prispevku v časniku Domovina.  In kdo nato končno razporeja prihodek iz teh dajatev? Seveda vladajoči politiki, večinoma še vedno kontinuitetnih strankarskih  pripadnosti, torej staro/nove socialistične usmeritve, ki se pač držijo njihove znane ideologije, da vzameš tam kjer lahko in daš tja, kjer se ti bo ob naslednjih volitvah obrestovalo. V glavnem s tem skrbijo za priskledniške lobije in parazite prisesane na javne blagajne, torej za svojo volilno bazo, ki ob vsaki priliki poudarja svojo skrb za socialo, delavca in nezaščitene manjšine. Tako torej danes naša država dejansko "skrbi" za delavstvo, ki ustvarja novododano vrednost. Pa ne recite spet, da je temu kriv naš nov poosamosvojitveni družbeno politični in ekonomski red, ki ga nekateri imenujejo kapitalizem. Daleč od tega. To državo že dolgo obvladuje finančno politična mafija s svojimi omrežji, ki ji ta država vedno bolj služi po njenih zahtevah in kriterijih. Zato je to njena absolutna krivda in odgovornost za tako stanje.

Frazo "delu čast in oblast" lahko danes enačimo z realnostjo, da delavcu obveze, v kolikor sploh ima delo, oblasti pa to, kar si zahoče vzeti za svoje nenasitne potrebe v svoji neučinkoviti biti.

Ja, dragi delavci, uživajte spet v pričakovanju vašega zlaganega praznika, načujte se na predvečer in dan praznika sladkih besed državnikov, politikov in mnenjskih medijskih voditeljev o nenehni skrbi države za vaš blagor, rdeči nagelj naj vam polepša dan in vlije novo upanje. Le tega jim ob njihovih zlaganih nagovorih za vaš praznik ne verjemite, da vam je danes tako lepo, da zaboga nikar ne pomislite na kak vsesplošen spontani ali organizirani punt, da si z njim povrnete svoj ponos in čast, dejanske oblasti tako nikoli niste in je tudi ne boste imeli. Pa še rdeči sindikati danes tako lepo in učinkovito skrbijo za vaše dobro in vas v vaših zahtevah vedno uspešno preusmerijo v prave politične vode in meritorno določajo dežurne krivce za vaše tegobe.

Upajmo pa, da bo vsaj jutri več dela za vas in da boste res spet spoštovani in dostojno plačani za vaš prispevek k blaginji vseh nas. Upokojenci pa smo itak še posebej zaskrbljeni.

Lep pozdrav in čestitke k prazniku dela, kakorkoli ga že dojemate, vam želi vaš kritični upokojenec Rak.