Po pisanju Reporterja se s strani SDS-a pripravlja ustavna obtožba zoper predsednika sedanje vlade RS Mira Cerarja, zaradi njegove neaktivnosti oziroma celo nepripravljenosti do vložitve zahtevka Republiki Srbiji za vrnitev gradiva oziroma kopij vse arhivske dokumentacije bivše Republike Slovenije v bivši skupni džavi Jugoslaviji, katerih originali, kompromitirajoči za prejšnje komunistične oblasti in oblastnike, so bili med njihovim "sestopanjem" z oblasti, s strani te nomenklature in njenih pomagačev v Sloveniji uničeni oziroma zažgani. No, obstaja sicer malo verjetna možnost, da je del teh kompromitirajočih dokumentov še vedno nekje dobro skrit pred javnostjo za potrebe bodočih političnih izsiljevanj in kompromitacij, a je zelo malo možnosti, da sploh še pridejo kdaj v javnost. Znane in javne so nekatere medijske informacije, kako se je tovrstne dokumente iz različnih shramb in arhivov v Sloveniji dejansko protizakonito fizično uničevalo po hitrem postopku, zakar bi po zakonu morali akterji teh dejanj tudi odgovarjati. Kdor že dolgo sledi našo pred in poosamosvojitveno politično, ekonomsko in finančno dogajanje, ve o čem govorim.

Po vložitvi te otožbe s strani SDS-a pričakujem ponovno razplamtenje javnih razprav in srdito orkestrirano divjanje javnih mainstream medijev v lasti kontinuitete ter levosučne politične sfere, seveda tudi z aktivnim vklučevanjem njihovih sedanjih in bivših leaderjev, z obrabljeno in večkrat ponavljano tezo, da gre spet za revanšizem, nabiranje političnih točk pred naslednjimi državnozborskimi volitvami. Vključeni bodo tudi ponovni poskusi medijske deskreditacije SDS-a ter njenega vodje. Seveda se bodo tej gonji pridružili tudi vsi "kričači", od kvazi kulturnikov, različnih "civilnih" gibanj, raznih "mirovnih" in ostalih inštitutov, samozvanih "rdečih" in za dnevno politične potrebe dobro plačanih političnih analitikov in komentatorjev, ...., skratka vseh, ki so kot paraziti prisesani na javna denarna sredstva in raznorazne "proračunske "pomoči, in ki bi jih vsaka sprememba tovrstne današnje oblasti materialno in eksistencialno prizadela. Njihov znani moto bo spet - ne glejmo nazaj, ampak glejmo raje naprej. Vendar pa je treba vedeti, kdor ne pozna ali ne razume svoje zgodovine ter (pol)preteklosti, ne pozna realnosti sedanjosti, zato tudi ponavlja ali sprejema napačne politične, gospodarske ter socialne odločitve za prihodnost, kar pa bomo tako državljani kot država seveda čez čas spet obžalovali in obsojali.

Dokler bodo kontinuitetniki še naprej obvladovali vse pore našega življenja, si tudi od teh arhivskih dokumentov ne moremo obetati kaj dosti, ker bo ta sedanja oblast in njej podobna v prihodnje pač storila vse, da ti dokumenti ne pridejo v javnost. In obvladovali nas bodo še naprej, dokler se končno javno ne razkrijejo in sankcionirajo vse njihove bivše svinjarije, zločini ter njihovi izvajalci v preteklosti. Seveda pa jim bodo pri vzdževanju tega zakrivanja še naprej pomagale vse umetno ustvarjene satelitske "leve" stranke ter verjetno tudi kakšna "desna" stranka, ki se je prav nizkotno že "izkazala" pri sprejemanju zadnjega zakona o arhivih in še kje. Je pa treba vsekakor čimprej doseči izročitev teh dokumentov iz Beograda v naše arhive, če ne drugače pa z referendumom o tem zahtevku, ki bi, če do njega sploh pride in uspe, obstoječo sedanjo oblast zavezal k temu dejanju pred nadaljevanjem pogajanj Srbije z EU-jem za njenopridružitev tej skupnosti. Mislim pa, da ni toliko problem sam uradni Beograd, kot pa stara partijska garnitura v obeh republikah, s še vedno prisotnim in odločujočim vplivom na politiko in politike.

Napaka naše politike do Hrvaške, ki nas bo verjetno stala pol Piranskega zaliva ter zaradi tega tudi neoviranega dostopa do odprtega morja, obveznega vračila denarja hrvaškim varčevalcem v NLB na račun nas davkoplačevalcev, in to brez garancije vrnitve denarja Sloveniji, povezanega s protivrednostnimi vplačili NBJ za te devize, katerega nam iz bivše Juge po mednarodnih sporazumih dolguje Hrvaška, in ki nas bo stala tudi ekskluzivnosti imena za kraško vino Teran, pa še kaj se bo sigurno našlo, te vrste napake se ne sme več ponoviti.

Da pa bodo naslednje džavnozborske volitve kaj bistveno spremenile politična razmerja v državnem zboru ter zaradi tega v državi uveljavile možnosti odločilnega preboja k normalizaciji družbenih odnosov, uravnoteženih socialnih razmerij, uveljavitvi pravnega reda ter predvidljivosti v ekonomski in finačni sferi, udejanjanju uravnoteženosti v medijskem prostoru ter še kaj potrebnega, pa močno dvomim. Slovencem po dosedanjih mojih izkušnjah glede njihovih volilnih opredelitev v preteklosti ter nonormalne volilne abstinence kar paše, da jih stalno nekdo "jaha" ter da imajo s tem vzrok za privzeto jamranje in čakanje, da nekdo drug opravi delo zanje.