drobni koraki.

Kam gredo?

Za roko, ki vodi.

Za srcem, v katerem

si našel dom,

moj otrok.

Ponujaš mi malo ročico,

v drugi roki držiš balon

in jaz te vodim ...

Včasih ne vem, kam grem,

a trudim se, da bi se ti

lahko naslonil name.

Da bi bil miren in

poln brezskrbne vedrine,

da bi tvoj balon nekoč

lahko

svobodno letel.

Avtorica: Ljuba Rebolj
Iz pesniške zbirke Stik-Dotik / Ljuba Rebolj in Ina Stergar (skupna pesn. zbirka v nastajanju)
http://www.pesem.si/a/zbirka/poglej/ljuba_rebolj/stik_je_dotik_-_dotikanja