Zadnjič sem na fb naletela na zanimiv zapis, ali bolj vprašanje o tem, v čem je moč družabnega omrežja, recimo fb. Ali je v družabnosti, ali je bolj domena trenutnih časovnic, ki se pripeljejo mimo pogleda? Ali smo nekomu dejansko pomembni, ali je naša pozornost namenjena zgolj tistemu, kar trenutno pritegne našo pozornost. Ali eden drugemu v tej naši virtuali (resnično) ne-kaj pomenimo, ali sploh opazimo prisotnost oziroma odsotnost nekoga, ali obstajajo pristni človeški odnosi, ali so ti razčlovečeni, mehanski in odtujeni?

Odgovor na to pa ni tako preprost in enoznačen. Če poskušam izhajati iz sebe, prav gotovo ne. In je odvisen od različnih dejavnikov. Čeprav moram reči, da je zame osebno bila in je sporočilnost zelo pomembna pri tem, kako si izbiram teme, pri tem pa moramo vedeti, da si znotraj tega okvira vsakdo izbira drugačne tematike, tiste ki ga pač trenutno pritegnejo ali zanimajo glede na življenjski nazor, delo in delovanje, zanimanja. Pri tem je družabnost verjetno na drugem mestu (oziroma odvisno od portala), drugače povedano, potreba po druženju z določenimi posamezniki je vsekakor v soodvisnosti s prej omenjenimi področji delovanja in interesov posameznikov, s katerimi prihajamo v interakcijo. Osebno me največkrat določena oseba na družabnem omrežju začne zanimati zaradi objave same, ki mi preko te osebe prinaša neko sporočilo, ki mi vzbudi zanimanje, v drugem planu pa tudi zaradi osebe / človeka samega, ki stoji za tem sporočilom. Ki ga, kar tudi ni nepomembno, dojemam kot meni naklonjeno osebo, ki sem ji tudi sama naklonjena - in je zaradi tega ali onega, kar piše, oziroma kar pač je, pritegnil/a mojo pozornost. Od vprašanja, zakaj, kdo in s kom se druži, pridemo do vprašanja medsebojne komunikacije na nekem portalu, konkretno na fb, objavljanja različnih vsebin, branja, komentiranja in ja, tudi všečkov.

Osebno mi komentarji dosti pomenijo (ponekod tudi všečki); ker največkrat izhajam iz vsebine in me zanima vsebina podanega. Iz istega razloga tudi sama rada napišem komentar, tudi dam všeček. Z ljudmi, ki smo se nekako našli, sem rada v navezi (stik), taki ali drugačni, oziroma kakor s kom. Vsak posameznik na nekem portalu ima in privzema svoje, sebi lastne načine kot tudi poti komuniciranja. Nekateri prek objavljanja postov, fotografij, zgodb, avtorskih zapisov. Vsaka taka komunikacijska enota je poleg zgodbe ali informacije, ki jo nosi, tudi droben delček prezentacije mojega / tvojega lastnega jaza, pogleda in izraza. Sama rada izrazim svoje mnenje, še posebno v temah, ki se me tako ali drugače dotaknejo, ali pa menim, da posedujem neko vedenje v zvezi s tematiko. V tej točki se seveda nujno soočimo/soočamo z mnenjem, pogledom in izrazom neke druge osebe, ki prav tako stoji za svojim mnenjem. Tako se neobhodno srečamo s kulturo komunikacije in s strpnostjo oziroma nestrpnostjo. Pri čemer se lahko vprašamo, ali dopuščamo drugim, da imajo svoje, drugačno, lastno mnenje, pogled, stališče v zvezi z neko zadevo. In, kar ni nič manj pomembno, ali tudi meni sogovornik dopušča, da imam nek svoj pogled, svoje prepričanje, svoj življenjski nazor ... in me pri tem ne poskuša tako ali drugače 'spreobrniti'. Mnenje o tem in onem lahko (sčasoma) tudi spremenimo, a na podlagi lastnih spoznanj in uvidov.

Kresanje mnenj o tem in onem je seveda dobrodošlo, če že nečemu posvetimo / posvečamo svoj čas.
Ampak, če bi se vedno in o vsem strinjali, ne bi bilo zanimivo. Ali pač?
Pa bi umanjkalo kaj drugega, morda živahnost razprave, izmenjava mnenj, učenje od drugih in iz napak drugih ... Učiti se, neprestano drug od drugega, pa je tako ali drugače nikoli končana zgodba.
Ko se enkrat prenehamo učiti, s tem pa tudi prilagajati in vedno znova in ponovno, kjerkoli že, iskati svoj prostor pod soncem (ja, med drugim tudi na družabnih omrežjih), prenehamo tudi osebnostno rasti.
Kajti ni osebnostne rasti v togosti in nefleksibilnosti človeškega uma. Um naj bo odprt in širok, da bo dovzeten za sprejemanje in za drugačne vzorce razmišljanja in mišljenja. Tudi znotraj družabnih omrežij.

Kajti: edina stalnica v življenju, ki velja, je sprememba. Tudi v misli sami, če naj le ta ostane prožna; pa tudi strpna in potrpežljiva. Toliko o strpnosti, odnosih, komunikaciji in moči družabnih omrežij.
O moči družabnih omrežij kot moči / sili za doseganje nekih konkretnih ciljev (širjenje in podpisovanje peticij, osveščanje, obveščanje, sporočanje, informiranje, združevanje enako in podobno mislečih ipd.), bi bilo pa seveda mogoče napisati še kak prispevek ...