Eden od spomladanskih praznikov je Gregorjevo - po starem julijanskem koledarju je svetnik Gregor I. Veliki, znan kot prinašalec luči, godoval na prvi pomladanski dan 21. marca in ne 12.marca tako kot danes.
Gregor I. Veliki, rojen leta 540, je bil papež in cerkveni učitelj. Leta 1582 so spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorijanskega. Spremembo je takrat uvedel papež Gregor XII in prav po njem se imenuje gregorijanski koledar. S to spremembo koledarja se je Gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga danes praznujemo 12. marca. Ponekod prav ta dan velja za pravi začetek pomladi, ko se po naših ljudskih verovanjih ptički ženijo.

Naj povem nekaj besed o Gregorjevem, čeprav je že za nami. Z Gregorjevim so povezani prav posebni "pomladni" običaji.
V nekaterih krajih na Gorenjskem se je ohranil običaj, da na predvečer spustijo razsvetljene barčice in hišice iz lesa, pa tudi iz papirja, imenovane "gregorčki" v manjše reke in potoke. Na ta dan namreč po starih šegah sv. Gregor, ki pozdravlja sonce in pomlad, "luč v vodo vrže".
Ta običaj ima dolgo tradicijo, predvsem v obrtniških krajih s kovaško, žebljarsko, čevljarsko tradicijo. Kroparski kovači na primer s prihodom luči, to je ob daljšanju dneva, ko je bil le ta dovolj dolg, pri delu niso več potrebovali svetilk.
Prihod sonca in pomladi so proslavljali z metanjem različnih gorečih predmetov v vodo. To je bil lahko tudi kos lesa z gorečim v smolo namočenim oblanjem, deščica s pritrjenimi prižganimi trskami ali s svečo. Tako so na predvečer Gregorjevega tradicionalno spuščali luč po vodi. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili s simboličnim spuščanjem ladjic po vodi. Voda je simbolično odnesla vse slabo ter skrbi in zimo.
Na soboto, ki je najbližja Gregorjevemu, se po Sloveniji vrstijo Gregorjevi sejmi. V bližini našega kraja je bil tak sejem ne Gregorjevega dan v Logatcu. Tisti, ki obiščejo te sejme, vedo povedati, da je lepo pogledati pomladansko obložene stojnice.

Prihod pomladi, še posebej na Gregorjevega dan, lahko proslavimo s sladkimi ptički iz kvašenega testa, s katerimi razveselimo otroke. Oblikujemo jih tako, da debelejše trakove vzhajanega testa rahlo zavežemo v vozel. Tako dobimo na eni strani vozla kljunček, na drugi strani pa malo daljši repek, ki ga s škarjami zarežemo v pahljačo. Za očesca uporabimo klinčke - nageljnove žbice. Take ptičke ali pest slaščic so v starih časih odrasli nastavljali otrokom v grmovje ali v žive meje. Otroci so verjeli, da so te dobrote ostale od ptičje pojedine ob ptičji svatbi.
Tako so imeli vsi svoje veselje, ptički, ki so se ženili, matere, ki so razveselile svoje otroke in otroci, ki so se zvedavo in sladkih ust čudili temu čudu narave.

Če bi radi spekli ptičke, saj je letos tudi velika noč že precej blizu, jih lahko poskusite pripraviti po tem receptu:

PTIČKI IZ KVAŠENEGA TESTA

Potrebujemo: 1 kg pšenične bele moke, 2 vrečki suhega kvasa, 10 dag (rjavega) sladkorja, ščepec soli, 1/2 l mlačnega mleka, 10 dag surovega masla, 2 jajci, rumenjak za mazanje, pest klinčkov za oči.

Kvas vzhajamo v osladkanem mleku. Zamesimo testo in pustimo vzhajati 15 minut.
Pripravljeno testo razvaljamo na debelino palca in razrežemo na 2 prsta široke in 10 do 12 cm dolge trakove.
Te zavozlamo ter na eni strani oblikujemo kljunček in nad njim vstavimo oči, na nasprotni strani pa s škarjami narezljamo rep v pahljačo.
Ptičke položimo na povoščen papir in pustimo vzhajati še 10 minut.
Preden jih damo v pečico, jih pomažemo z rumenjakom.
Pečemo jih približno 15 minut na 180 ° C.

Iz starih časov pa so se ohranile tudi nekatere POMLADNE PESMICE, na primer tile dve:

"Prav luštno je vigred,
ko začno ptički pet.
vse se veseli,
karkol na svet živi."

"Spomlad pojejo te drobne tičice,
štinglci, cajzlci in pa sinice.
med njimi pa pojejo veselo kuku,
saj Bog je ustvaril taku."

Prispevek napisala: Ljuba Rebolj (delno povzeto po knjigi  Slavke Ilich "Po praznikih diši")