Članek
Objavljeno Mar 23, 2015
Stoyan ... Žal trenutno nimam časa za kakšen bolj konstruktiven odgovor, ampak ker te poznam, ti bom čisto preprosto odgovorila, da je vse navedeno ogromno, ne ogromno, ampak megalomansko pretiravanje.
V vsaki od petnajstih navedb posebej.
O tem govoriš kot da je to del neke masovne dejavnosti, ki bo pogubila svet. Zadevo predstavljaš tako megalomansko, da bodo preprosti ljudje mislili, da je konec sveta v bistvu še najmanj, kar jih lahko doleti.
V resnici pa gre le za nekaj ljudi, ki bi radi živeli tako kot mi vsi, v vseh ozirih - in ne polovičarsko.
Radi bi imeli možnost obiskati na smrt bolnega partnerja / partnerko v bolnišnici (česar ne morejo, če niso zavedeni kot svojci). Radi bi svobodno ljubili, pa tudi če bitje istega spola.
Radi bi, da jih ljudje zato ne bi gledali kot da so padli med nas iz nekega drugega osončja ... In radi bi pomagali kakšnemu osirotelemu otroku, ki nima doma, priti v ljubeč dom.
Ti, in vsi ki zbirate podpise za referendum proti noveli ZZZDR, pa govoriš / govorite o patologiji, kot da je to nekaj splošno prisotnega. vendar je te patologije prav toliko med heteroseksualnimi ljudmi, nič manj, kot je lahko pričakujemo v skupnosti dveh oseb istega spola.
Patologija je lahko prisotna povsod. In ogromno otrok je zaradi tega prizadetih tudi v povsem normalnih, družbeno sprejemljivih družinah (oče, mati), kadar je ta družina disfunkcionalna seveda, kadar pride do takšnih in drugačnih zlorab (s strani roditeljev), kar ni tako redek pojav.
Družinskega nasilja vseh vrst je namreč veliko. In pogosto ostane za zaprtimi vrati tako imenovanih 'normalnih' družin.
Patologija ne more biti kar po nekem avtomatizmu lastnost eventuelne družine z dvema materama ali dvema očetoma.
Lahko se pa zgodi, kot se zgodi v toliko 'normalnih' družinah.
Družinah, ki jih imamo za normalne, pa to kljub temu niso.
Nobenega zagotovila nimamo, da v družini, ki jo sestavljata oče in mati skupaj z otroki ne bo nič narobe. Zato ne pretiravajmo v to smer. Raje poskrbimo, da se bo zakon tak kot je, primerno izvajal, da na tem področju ne bo prihajalo do neželenih posameznih, poudarjam, zgolj morda posameznih primerov zlorab.
Saj je odstotek ljudi, ki so z zadnjo novelo ZZZDR pridobili nekatere pravice, ki jih prej niso imeli, dejansko zelo majhen.
Še toliko manjši pa je odstotek tistih, ki bodo dejansko želeli posvojiti otroka. Skozi koliko sit primernosti in neoporečnosti bodočih roditeljev gredo ponavadi posvojitve, oziroma ljudje, ki želijo posvojiti otroka, pa tudi vemo.
Vse ostalo, česar se dotikajo omenjene navedbe v petnajstih točkah, bom pustila za drugič. Ker enostavno ne utegnem pokomentirati vseh. Lp, Stoyan!
Zgornja objava se nanaša na prispevek na tej povezavi:
http://www.publishwall.si/stoychi./post/121037/novi-zzdr-je-pogreb-drzave
V vsaki od petnajstih navedb posebej.
O tem govoriš kot da je to del neke masovne dejavnosti, ki bo pogubila svet. Zadevo predstavljaš tako megalomansko, da bodo preprosti ljudje mislili, da je konec sveta v bistvu še najmanj, kar jih lahko doleti.
V resnici pa gre le za nekaj ljudi, ki bi radi živeli tako kot mi vsi, v vseh ozirih - in ne polovičarsko.
Radi bi imeli možnost obiskati na smrt bolnega partnerja / partnerko v bolnišnici (česar ne morejo, če niso zavedeni kot svojci). Radi bi svobodno ljubili, pa tudi če bitje istega spola.
Radi bi, da jih ljudje zato ne bi gledali kot da so padli med nas iz nekega drugega osončja ... In radi bi pomagali kakšnemu osirotelemu otroku, ki nima doma, priti v ljubeč dom.
Ti, in vsi ki zbirate podpise za referendum proti noveli ZZZDR, pa govoriš / govorite o patologiji, kot da je to nekaj splošno prisotnega. vendar je te patologije prav toliko med heteroseksualnimi ljudmi, nič manj, kot je lahko pričakujemo v skupnosti dveh oseb istega spola.
Patologija je lahko prisotna povsod. In ogromno otrok je zaradi tega prizadetih tudi v povsem normalnih, družbeno sprejemljivih družinah (oče, mati), kadar je ta družina disfunkcionalna seveda, kadar pride do takšnih in drugačnih zlorab (s strani roditeljev), kar ni tako redek pojav.
Družinskega nasilja vseh vrst je namreč veliko. In pogosto ostane za zaprtimi vrati tako imenovanih 'normalnih' družin.
Patologija ne more biti kar po nekem avtomatizmu lastnost eventuelne družine z dvema materama ali dvema očetoma.
Lahko se pa zgodi, kot se zgodi v toliko 'normalnih' družinah.
Družinah, ki jih imamo za normalne, pa to kljub temu niso.
Nobenega zagotovila nimamo, da v družini, ki jo sestavljata oče in mati skupaj z otroki ne bo nič narobe. Zato ne pretiravajmo v to smer. Raje poskrbimo, da se bo zakon tak kot je, primerno izvajal, da na tem področju ne bo prihajalo do neželenih posameznih, poudarjam, zgolj morda posameznih primerov zlorab.
Saj je odstotek ljudi, ki so z zadnjo novelo ZZZDR pridobili nekatere pravice, ki jih prej niso imeli, dejansko zelo majhen.
Še toliko manjši pa je odstotek tistih, ki bodo dejansko želeli posvojiti otroka. Skozi koliko sit primernosti in neoporečnosti bodočih roditeljev gredo ponavadi posvojitve, oziroma ljudje, ki želijo posvojiti otroka, pa tudi vemo.
Vse ostalo, česar se dotikajo omenjene navedbe v petnajstih točkah, bom pustila za drugič. Ker enostavno ne utegnem pokomentirati vseh. Lp, Stoyan!
Zgornja objava se nanaša na prispevek na tej povezavi:
http://www.publishwall.si/stoychi./post/121037/novi-zzdr-je-pogreb-drzave
Mar 23, 2015