Noč me je vzela neopazno,

tiho spustila veke

na utrujene oči.

Še sanje si niso drznile priti

in zmotiti ta mir ...

Ali pač?

Kdo bi vedel, kam nas ponesejo ...

In ... ali se jih vselej spominjamo?

Potujemo tiho znotraj svojih

imaginarnih svetov,

odkrivajoč nove dimenzije,

kjer čas in prostor ne obstajata.

Kjer ni brezpotij, kjer ni poti.

Kjer jaz kot jaz ne obstajam ... Niti ti.