Ni dvoma, da se nam narava vedno bolj ostro in vedno bolj pogosto 'maščuje' za naš brezbrižen in malomaren odnos do nje.
To dokazujejo tudi zadnji dogodki v Sloveniji, ko so redke vremenske razmere uničile električne napeljave z drogovi in transformatorji, ustvarile kaotično stanje v infrastrukturi in telekomunikacijah in pod težo žleda zdesetkale naše gozdove.
Ne glede na to, da podobne vremenske razmere z inverzijami toplega in mrzlega zraka nastopijo pri nas približno vsakih 60 let in se domačini tu pri nas spominjajo pojava žleda znatno manjših razsežnosti tudi sredi 90-ih let, pa ni dvoma, da z naravo ravnamo, kot pravijo za neskrbnega gospodarja, 'kot svinja z mehom'.

Naj samo naštejem nekaj naravnih katastrof v svetovnem merilu, na katere opozarja naključni uporabnik družabnega omrežja fb Iztok Janežič, pod člankom druge avtorice, ki med drugim ugotavlja, da so največjo škodo med drevesi utrpela listnata drevesa, sicer pa, tako mimogrede, članek govori o drevesih in pomenu energij, ki jih oddajajo, kar po vsej verjetnosti pomeni, da smo, oziroma bomo, ob uničenih gozdovih poleg  materialne škode (zaradi nenačrtovano in neselektivno podrtih dreves posledično pa tudi izgube v lesu; torej v surovinah za predelavo pa tudi v energetske namene) in škode v ekosistemu samem, utrpeli tudi škodo na povsem drugih, energijskih nivojih.

Pa si poglejmo teh nekaj dejstev o naravnih katastrofah, ki jih v komentarju k omenjenemu članku navaja, sicer precej na hitro, zgoraj omenjeni fb uporabnik Iztok Janežič.
Citiram zapis:
"Typhoon Haiyan, najhujši doslej (premer 600 km) je opustošil dele Fiilipinov. Typhoon IcesLove pokoril gozdove podAlp Evrope. Predlani je pozeba odnesla 2,5 milijona ton jabolk od Atlantika do Črnega morja. Lani tudi, 40 dni trajajoča izjemna poletna vročina ..., suše, toča, zakisovanje oceanov, uparjena voda, ogrožena pitna voda, hrana, zdravje..., strah ...
Težave se množijo in nič več seštevajo. Nemo in brezmočno zremo v Zrcala posledic. ''Pravil'' na planetu zmanjkuje, čutimo, vidimo, slišimo ..., zadnjih 15 let izginevajo le še hitreje. Vzroke poznamo, a iz srca ... vsak dan ne utripamo še z okoljem, širše ..., jemljemo, jemljemo, nič ne vračamo, desetletja, ... odpadke da.
Zavestnost, čutenje svojega telesa Ob, ne Nad Naravo in Življenjem, kakorkoli, za vsakogar prihaja ..."

Mislim, da nam je po prebranem, saj se tega povečini tudi sami zavedamo, slika jasna. Pa nam še vedno ni dovolj. Naše ignorance in brezbrižnosti. Ali pač? Zdaj ko je narava (spet) pokazala svojo moč. Nam pokazala, za kako samoumevne imamo naravne danosti, ki pa so nam dane/zaupane, to bi morali vedeti, na posodo, v gospodarno upravljanje in ne v izrabo brez povračila ali v zlorabo. In jih ne bi smeli jemati/beri razumeti, kot zagotovljene in lahko obnovljive. Ker to še zdaleč niso, kot smo se lahko vsi prepričali iz zadnjih dogodkov.
Narava nas vedno bolj vztrajno opozarja na naše napake in nam ponuja vedno več priložnosti, da bi se zamislili nad svojim ravnanjem in kaj spremenili, tako sami pri sebi kot nasploh.
Upam, da smo iz tega kaj odnesli, se tudi česa naučili. Če ne drugega, ponižnosti (pred naravo) in hvaležnosti, kot sem danes prebrala - v enem od zapisov (blogov na to temo) - na internetu.

Ja, narava nas uči, neprestano. Mi pa še vedno nismo opravili zrelostnega izpita ... In se še vedno igramo, vsak po svoje, z našim lepim, enim in edinim modrim planetom.