Sveti Valentin, prvi pomladin ·       

"Sveti Valentin, po domače kar Zdravko, je zaščitnik pred mnogimi težkimi boleznimi, po kmečkem koledarju pa je bolj znan kot prvi pomladin, torej dobrotnik, ki prinese s seboj ključ od korenin."
Tako piše v knjigi Slavke Ilich "Po praznikih diši".
Avtorica ugotavlja tudi, da še posebej v mestih valentinovo v sodobnem času nima več dosti opraviti s podzemnim prebujanjem življenja, temveč je, po zahodnih zgledih, bolj namenjeno izkazovanju naklonjenosti in ljubezni.
Sprva je šlo za prisrčna voščila, ki so romala iz rok v roke, podarjeno rožo in podobne drobne pozornosti, v zadnjem času pa je ta dan vedno bolj krepko podčrtan v koledarju iznajdljivih trgovcev.
Vendar Slavka Ilich pravi, in tudi jaz tako mislim, da ni potrebe, da je tako. Mala drobna darilca pozornosti (seveda če nam je ta navada obdarovanja všeč) za osebo, ki nam je najbolj pri srcu, lahko z malo truda izdelamo tudi sami. Še najbolj naravnost mu ali ji razkrijemo svoje občutke, če ima ta predmet obliko srca, pri čemer so postopki in uporabljeni materiali manj pomembni od namena.

Tako lahko simbolno podarimo blazinico iz blaga v obliki srca, v različnih vzorcih, zelo lep je npr. rdeče beli karo.
Ali pa srce oblikujemo na kvadratni večji ali manjši blazini z našitimi gumbi, ki so lahko (tukaj bom dodala nekaj svojih idej) tudi različnih velikosti. In niti ni nujno, da so vsi rdeči. Srce bo prav lepo tudi iz pisanih gumbov, ali belih in rdečih ki se lahko tudi delno prekrivajo. Seveda pa se lahko s srčki igramo na najrazličnejše načine...
Lahko na blazine ali blazinice, morda celo dišavne, našijemo velike ali manjše gumbe v obliki src. Šive povlečemo skozi blazino ali blazinico tako, da jo obenem prešijemo. Srčaste dišavne blazinice, ki jih napolnimo z nekaj polnila in cvetovi sivke, lahko urežemo v različnih srčastih oblikah. Bodimo inovativni in pustimo domišljiji prosto pot. Na srce lahko tudi prišijemo vrvico in jo trdno zavežemo skozi luknjice gumba.
S simbolno oblikovanimi blazinicami lahko razveselimo svoje bližnje. Taka, lastnoročno izdelana darilca so skromna, a kljub temu lepa, iskrena in osebna.
In tudi če je danes valentinovo skomercializiran praznik ali praznik trgovcev, kot mu pravijo, naj vam to ne vzame veselja do ustvarjanja. In obdarovanja.

Tisti/tiste, ki pa radi/rade pečete, lahko svojim bližnjim spečete piškotke v obliki srčkov.
Že v starih časih so izdelovali nam vsem poznana okrašena in z ljubezenskimi sporočili popisana rdeča srca iz lecta in medena srca (znane dražgoške kruhke), ki so jih najraje podarjali fantje dekletom, ob različnih, ponavadi semanjih priložnostih. Ali pa spečete in v čokoladni ali rožnati sladkorni obliv ovijete pregrešno dobro tortico v obliki srca.
Na spodnji sliki npr. je srce oblečeno v smetano.

Da, obdarujemo lahko tudi s srcem in to dobesedno. Tole sladko srce na sliki je moj izdelek.

Konec koncev, kot  pravi Slavka Illich, se marsikje na Slovenskem že na valentinovo ptički ženijo in ne šele na Gregorjevo, ki je pri nas bolj znano po tem.

V knjigi Slavke Ilich je zabeležena tudi tale šaljiva pesmica, ki se je ohranila v okolici Novega Mesta... Nekoč so jo prepevali na poročnih gostijah...

Ptiči so se ženili
tam doli pri Lublanci.
Al je čudu, al je čudu,
čudu more biti.

Ščinkovec se je ženu,
senico vzeu za ženo.
Al je čudu, al je čudu,
čudu more biti...



V prvem in zadnjem delu povzeto po knjigi Slavke Illich "Po praznikih diši"


Napisano in prvič objavljeno, februarja 2012, na Netlogu .

Fotografija in sladko rožnato srce: Ljuba Rebolj