ODVETNIK ROBERT PUNGERL

Maribor, Trg Leona Štuklja 5, p.p.1503, 041-735-553, fax:02 2514419

email: odvetnik.pungerl@gmail.com, Id. št. za DDV: SI27895793

Uv 10/2017

Vrhovno sodišče RS

Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana

Vlagatelj: Vili Kovačič, Na Straški vrh 26, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa

PRVA PRIPRAVLJALNA VLOGA
S PREDLOGOM ZA IZVEDBO JAVNE OBRAVNAVE

v zadevi pritožbe zoper Poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju

z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT),

objavljeno v Uradnem listu 65/2017 dne 20. 11. 2017

Pritožnik je prejel odgovor vlade na pritožbo. Vztraja pri vseh svojih navedbah, zavrača vse trditve vlade in dodaja:

Vlada se v odgovoru na pritožbo sklicuje na to, da ji možnost sodelovanja v kampanji daje zakon. Spreneveda se, da ne ve, kaj pomeni ustavno-skladna razlaga zakona in in spreneveda se, da ne ve, da mora poleg zakona spoštovati tudi ustavo, del katere so mednarodne zaveze.

Vlada piše, da do kršitve svobode izražanja nasprotnikov zakona v kampanji "seveda ni prišlo", tu pa se stavek konča. Z ničemer vlada ne argumentira svoje trditve in ne ovrže argumentov pritožnika. Torej bo sodišče moralo pritožniku pritrditi, saj ne zadostuje, da vlada njegovo argumentacijo zavrne le s "seveda ni prišlo".

Vlada se zgrešeno sklicuje na 14. člen ustave in načelo enakosti. Ta člen se namreč nanaša na enakost oseb pred državnimi organi, ne pa, da bi zagotavljal državi enakost v primerjavi z osebami. Da se država sklicuje na 14. člen in načelo enakosti v primerjavi z osebami, je zgrešeno, saj zanjo 14. člen ustave ne velja.

Vlada opravičuje svojo pristransko dodelitev sredstev le eni od dveh strani s tem, da je že v preteklosti v referendumskih kampanjah sodelovala aktivno in pristransko in kršila pravila Sveta Evrope in Beneške komisije. A to, da jih je kršila v preteklosti, je ne pooblašča, da jih lahko krši tudi v bodoče.

Vlada opravičuje svoje ravnanje s tem, da bi tudi brez porabljenih 97.000 evrov bil rezultat referenduma enak, v nadaljevanju pa dokazuje, kako je morala dodeliti sredstva, saj da je morala vplivati na volivce in doseči uveljavitev zakona. Vlada zanika svoje lastne trditve in nasprotuje sama sebi. Trditve, da naj bi referendumski izid tudi brez porabljenih sredstev bil enak, v nadaljevanju zelo prepričljivo sama ovrže in tu se z njo strinjamo.

Vlada opravičuje svoje ravnanje s tem, da bi tudi brez porabljenih 97.000 evrov bil rezultat enak, torej se izgovarja, da je šlo za nepotrebno in nesmotrno porabo proračunskih sredstev. A ker je tudi pri prejšnjih referendumih si dodelila sredstva in jih porabila, je vsekakor po teh prejšnjih referendumih ocenila, da je porabljen denar učinkoval na rezultat, zato se je tokrat ponovno odločila za dodelitev denarja sami sebi. Predlagamo izvedbo javne obravnave in zaslišanje nasprotne stranke (Vlade RS) in prič, ki bodo to potrdile: predsednik vlade dr. Miro Cerar, Gregorčičeva 29, Ljubljana in člani štaba kampanje: Jure Leben, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo – vodja; mag. Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka Vlade Republike Slovenije; mag. Kristina Plavšak Krajnc – direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje; mag. Miranda Groff-Ferjančič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance;  Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo;  Rok Jeram, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo;  Metod Dragonja – 2TDK, d.o.o.;  Tanja Subotić Levanič, svetovalka predsednika vlade za integrirane komunikacije;  Nataša Pavšek, vodja Oddelka za komunikacijske projekte, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje; Nataša Pelko, vodja službe za stike z javnostmi na Ministrstvu za infrastrukturo (vse vabiti na naslov Gregorčičeva 29, 1000 Ljubljana).

97.000 evrov je ogromno denarja v referendumski kampanji in zagotovo vpliva na rezultat. To potrjuje pravna teorija in praksa s področja odnosov z javnostmi, saj je ravno zato, ker tak znesek močno vpliva na izid in običajno zadostuje za zmago pri referendumu, se tudi vlada odločila za tak znesek. Predlagamo izvedbo javne obravnave in zaslišanje obeh strank in prič, ki bodo to potrdile in sicer iste priče, ki smo jih predlagali v prejšnjem odstavku.

Predlagamo tudi zaslišanje prič agencijo Futura in Urške Čepin, ki sta v preteklih referendumih, na katere se sklicuje Vlada, izvajala promocijo za Vlado in njeno referendumsko kampanjo. Priča bo izpovedala, kako je promovirala Vlado, koliko je prejela plačano, kako je učinkovala ta promocija in potrdila bo navajanja pritožnika, da že majhen znesek ima lahko velik učinek na volilni rezultat. Vabiti obe priči na naslov: Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.

Predlagamo tudi zaslišanje ekspertne priče Michael Pinto-Duschinsky, dolgoletni raziskovalec na univerzi Oxford (od 1960 do 1994) in v svetu vodilni ekspert za financiranje političnih kampanj in eden vodilnih britanskih avtoritet ustavnega prava ter predsednik mednarodne skupine za raziskovanje financiranja volilne kampanje pri IPSA, ki bo potrdil, da na območju velikosti Slovenije znesek 97.000 odločilno vpliva na izid glasovanja. Vabiti na naslov odvetnika Roberta Pungerla, Trg Leona Štuklja 5, 2000 Maribor in na email naslov pintoduschinsky@btinternet.com.

Vlada v odgovoru na pritožbo zavrača Kodeks referendumskih praks Beneške komisije kot pravno nezavezujoč dokument. Gre za sramotno stališče vlade, saj je ESČP v mnogih odločbah sklicevalo prav na kodekse beneške komisije, na primer na Kodeks dobrih praks v volilnih zadevah in izrecno potrdilo, da čeprav gre za Kodeks dobrih praks, so države kršile EKČP s tem, ko niso sledile kodeksu. Predlagamo zaslišanje obeh strank in pričo predsednika vlade dr. Mira Cerarja, saj z zaslišanjem želimo razčistiti, kako je vlada razumela Kodeks, kako in zakaj je želela porabiti 97.000 evrov, kako in zakaj jih je porabila in razčistilo se bo, koliko je 97.000 evrov vplivalo na izid referenduma.

Vlada zatrjuje, da je bila zagotovljena pluralnost mnenj v kampanji in da je večina od 32 organizatorjev kampanje navajala argumente proti uveljavitvi zakona. Gre za pavšalne navedbe vlade, saj ne navede kateri organizatorji so ta "večina" in kakšne argumente so navajali. Ker želimo zaslišiti nasprotno stranko in priče, predlagamo javno obravnavo in zaslišanje predstavnikov vlade ter zaslišanje vseh 32 organizatorjev kampanje kot prič, da se razčisti, ali so trditve vlade točne in resnične. Naslove sodišče pridobi pri DVK, Slovenska 54, 1000 Ljubljana ali vabi na ta isti naslov.

Vlada priznava, da si je dodelila 97.000 evrov, da bi volivci bili "seznanjeni z vsemi argumenti" in da imajo "kar čim več informacij", s čim priznava, da se zaveda, da so ta sredstva močno vplivala na volivce, saj so omogočila, da se volivci seznanijo "z vsemi argumenti". Nasprotna stran tega denarja in imela in vlada kljub pozivu pritožnika temu ni želela dodeliti sredstev. Že to zadostuje za ugotovitev, da je bila kampanja neenakopravna, neuravnotežena in da je bilo tekmovališče nagnjeno v korist ene strani.

Vlada tudi navaja, da je morala porabiti ta sredstva za kampanjo, saj je bila dolžna javnost prepričati, naj glasuje za uveljavitev zakona. S tem vlada pritrjuje pritožnikovim navedbam in torej je nesporno, da je vlada imela namen in da je tudi uspela povzročiti neenakopravno in s tem nepošteno referendumsko kampanjo. Sodišče bo torej moralo pritrditi predlogu pritožnika, saj med strankama sploh ni sporno, da je vlada želela in tudi uspela vplivati na referendumski izid z dodelitvijo sredstev eni od dveh strani.

Na podlagi navedb vlade v odgovoru na pritožbo predlagamo, da sodišče odloči, kot je predlagano v tožbi, tudi zaradi izjemno hude nepravilnosti in neustavnosti, ki je vplivala na izid referenduma in sicer nedostopnosti več kot polovice volišč za invalide in starostnike. Vse raziskave javnega mnenja, opravljene in objavljene pred referendumom, so pokazale, da so proti uveljavitvi zakona glasovali predvsem starejši volivci. Med temi je še posebno velik delež takih, ki lahko dostopajo le do volišč, ki so brez arhitekturnih ovir. Ustavno sodišče je že leta 2014 v odločbi U-I-156/11 odločilo, da je ZVDZ neustaven, ker ne določa, da morajo biti invalidom dostopna vsa volišča in da so volivcem kršene pravice, če jim volišče ni dostopno. Ob referendumu še vedno več kot pol volišč ni bilo dostopnih, kar je vplivalo na izid in onemogočilo predvsem starejšim volivcem glasovanje (udeležba je na nedostopnih voliščih vedno nižja kot na dostopnih, torej dostopnost vpliva na udeležbo), starejši volivci pa so, kot so potrdile raziskave javnega mnenja, glasovali predvsem proti uveljavitvi zakona. Gre za izjemno hudo kršitev ustave, ki je močno vplivala na izid. Predlagamo izvedbo javne obravnave in zaslišanje prič, ki bodo potrdile, da dostopnost volišč vpliva na udeležbo (tajnik DVK g. Dušan Vučko, Slovenska 54, Ljubljana; ekspertna priča dr. Jurij Toplak, Pravna fakulteta Maribor, Mladinska 9, Maribor) in da so volivci, ki so glasovali proti uveljavitvi zakona, bili predvsem starejši volivci (če sodišče smatra za potrebno, predlagamo zaslišanje priče Ninamedia, Parmova 41, Ljubljana, ki bo pojasnila raziskave).

Vrhovnemu sodišču predlagamo, da poleg predlaganega v tožbi v primeru, da bo tožba zavrnjena, razsodi tudi, da izid referenduma ne bo dokončen s sodbo Vrhovnega sodišča in da se zakon še ne objavi v Uradnem listu že po sodbi Vrhovnega sodišča, ampak šele po morebitni ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča in po odločitvi Ustavnega sodišča o tej ustavni pritožbi. Čeprav tega ne narekuje slovenska zakonodaja, pa to narekuje ustava, saj so del ustave tudi pravila, priporočila in kodeksi Sveta Evrope in Beneške komisije, ki med drugim določajo, da mora biti ureditev taka, da izid postane in se objavi kot uraden šele po morebitni odločitvi najvišjega sodišča ali ustavnega sodišča, ko so vse pritožbene poti izčrpane (glej npr. priporočila, zbrana s strani OVSE: "The final results should not be published before all challenges of the preliminary results have been decided upon by the highest body of the judiciary or the constitutional court." http://www.osce.org/odihr/elections/17567).

Ljubljana, 8. december 2017 Vili Kovačič DavkoPlačevalciSeNeDamo

Priloga: izjava pritožnika – ODGOVOR VLADI (v nadaljevanju)

IZJAVA PRITOŽNIKA

ODGOVOR VLADI, KI FIKCIJO ZAMENJUJE Z REALNOSTJO

Dopolnitev pritožbe na Vrhovno sodišče RS

Spoštovano Vrhovno sodišče, spoštovani sodnik poročevalec dr. Erik Kerševan

S strani predsednika senata v predmetni zadevi g. Erika Kerševana mi je bila zagotovljena skrajno resna obravnava moje pritožbe, ki se nanaša na zelo pomemben problem. Upoštevajoč to zagotovilo želim prispevati k čim boljši seznanjenosti senata VS, ki bo odločal o tej zadevi. Kajti odločitev, če naj bo pravična in poštena mora temeljiti na čim več informacijah. Moj odgovor na vladne trditve pa je sledeč:

Vlada fikcijo zamenjuje za realnost. Gre za Potemkinovo vas demokracije, ki je konstantna lastnost te vlade. Diskriminatornega in protiustavnega ravnanja pa noče priznati. Zato navajam še druga dejstva, ki jih vlada enostavno izpušča in so nedvoumno plivali na rezultat referenduma. Poudarjam, da navajam dejstva ne Potemkinovih vasi !

1. Vabila za referendum niso bila poslana vsem volivcem in nekateri volilni okoliši so bili za referendum celo nenadoma ukinjeni. Primer tega je kraj Struge na Dolenjskem. Za dokaz tega predlagam pričo – predstavnika volivcev iz tega kraja g. Cirila Papeža. Sama DVK je priznala da cca 50.000 volivcev vabila na referendum volilci niso dobili. Mnoga pa niso dobili pravočasno.

2. Nepravočasnost odpošiljanja vabil volivcem, ki jo je zagrešila DVK, je močno zreducirala predčasno glasovanje na referendumu in zmanjšala udeležbo. 100 odstotno trdim da je prišlo do izpada določenega števila glasov. Pravočasno neodposlanih je bilo cca 50.000 vabil. To je javno priznal celo direktor DVK.

3. Vlada trdi, da sem lahko zbiral sredstva po celi Sloveniji To je teorija Potemkinovih vasi, pravljica za neuke, zato sem od vlade zahteval polovični delež sredstev za kampanjo 48.500 eurov iz proračuna, ki ga financiramo davkoplačevalci.

4. Zakaj je trditev vlade o da sem lahko zbiral sredstva po celi Sloveniji fikcija: bilo mi je onemogočeno zbiranje donacij preko SMS sporočil pri paradržavnih TK operaterjih – Telekom, Siol in Telemach. Ta pokrivajo 90 % TK prometa v državi. Gre za paradržavna podjetja. Medtem pa mi je to brez problema omogočil nedržavni kabelski operater T-2, ki pa je v primerjavi s telefoni ostalih TK operaterjev na področju mobilne telefonije zelo malo razširjen.

5. Zaradi pomanjkanja denarja nisem imel dosega do volivcev in svojih podpornikov, tudi nisem mogel volivcev nagovarjati prek TV ali radijskih oglasov, in sicer niti toliko ne, da bi prek medijev lahko oglaševal zbiranje. Celo že pripravljena pogodba s Telekomom je bila na dan podpisa pogodbe umaknjena.

6. Na ta način sem želel spodbuditi donatorje iz vrst podpisnikov zahteve za referendum, to je iz vrst 48.222 podpornikov, a spričo te blokade so mi bile tovrstne donacije praktično onemogočene.

7. Finančne podpore političnih strank si nisem želel, niti nisem za njo zaprosil, en poziv voditeljem le teh, da članstvo angažirajo za donacije s položnicami, pa je bil zavrnjen.

8. S tem sem bil hendikepiran pri zbiranju sredstev za kampanjo za oglaševanje, za organizacijo omizij, TV nastope, plakatiranje in informativni material, itd. skratka za promoviranje mojih, naših stališč – posebno pa še prek TV . Česar pa se je zelo močno prek RTVSLO s plačanimi oglasi posluževala vlada vsak dan. Popolnoma skregano z zdravo pametjo je trditi, da to ni imelo močnega vpliva na obveščanje in informiranje volivcev in na udeležbo na referendumu. Jaz za tovrstno nasprotno kampanjo pač nisem imel denarja. Tudi po zaslugi vlade in njej hlapčevsko uslužnih TK podjetij, ne.

9. Od vlade sem, kot rečeno zahteval enak znesek ali polovico njenega zneska to je 48.500 eurov za kampanjo iz proračuna to je iz sredstev davkoplacevalcev, a na to sploh ni odgovorila.

10. V Dnevniku Večer je bilo v finišu referendumske kampanje na naslovni stran objavljeno, da vlada za »glasovanje« za Zakon o drugem tiru prebivalce mesta Maribora »nagrajuje« - zagotavlja jim 100 milijonov evrov infrastrukturnih investicij.

11. Neresnična je torej trditev, da zaradi finančne neenakosti ni prišlo do vpliva na izid referenduma, češ da smo imeli vsi enake možnosti v medijih. Vlada pa je z visoko nakladnimi sporočili prek medijev izvajala skrito in celo odkrito kampanjo.

12. Vlada je bila neposredno privilegirana tudi tudi s cenzuro preko tiskanih medijev, ki jih je obvladovala in jih še obvladuje, prek lobistične naveze Stojan Petrič – Kolektor koling - Delo, pa tudi Dnevnik. V njih so se pojavljali sramotilni članki naših stališč oziroma taki, ki so pozivali na neudeležbo na referendumu.

13. Naših ugovorov in demantijev pa ti mediji niso objavljali. V privatne medije, teh je v državi 80 % pa v kampanji brez denarja nismo mogli vstopiti - kajti pravil glede nastopanja privatnih medijev v referendumski kampanji v Sloveniji ni. Velja pravilo džungle in kdor plača dobi oglas in čas. Pravica močnejšega je privilegirana do popolnosti.

14. Minimalna regulativa, ki obstoja na medijskem področju, velja samo za RTVSLO pa še to le tako, da je bil potek kampanje na njej popolnoma nefunkcionalen saj jaz kot organizator kampanje nisem imel pravice vplivati na selekcijo reprezentativnih govornikov lastne strani, ki bi zastopali mojo-našo stran. To je bilo izključno v rokah nam nenaklonjene novinarske urednice na RTVSLO – Mojce Pašek Šetinc, ki si je celo izmislila kategorijo »neopredeljeni«

15. Zato je celo prišlo do incidenta, ki je je diskreditiral našo stran in sicer, tako, da je bila oseba na videz iz naših vrst kot organizator kampanje vrinjena v oddaja Tarča in je z vpitjem diskreditirala naša stališča, kar je imelo za posledico predčasno prekinitev oddaje in pa to, da sam na tem odločilnem soočenju, nisem prišel do zaključne besede, ki sem jo imel pripravljeno, kajti oodaja je bila prekinjena in predčasno zaključena. Naši protesti in zahteve po opravičilu in informiranju RTVSLO gledalcev o tem, so bili brez uspeha.

16. Sindikat Vojakov Slovenije, ki je bilže na samem začetku naš podpornik, je bil s pisno grožnjo ministrstva za obrambo izključen - tako iz zbiranja podpisov kot tudi iz sodelovanja v refer. kampanji. Gre za zelo pomemben segment volivcev iz javnega sektorja. Poleg njihove odsotnosti pa gre pri tej »operaciji« za zelo pomemben demonstracijski negativen - zastraševalni efekt na vse uslužbence javnega sektorja.

17. Lažna negativna kampanja ki jo je vodila Vlada RS do nas, je imela paradoksalni učinek, ker zaradi nedostopnosti medijev nismo mogli pojasniti ljudem, da mi nismo proti drugemu tiru pač pa za cenejši dvojni drugi tir, tak, ki bo zgrajen bistveno ceneje in hitreje. In za tir ki ne bo uničeval okolja in poslabševal in ogrožal življenja ljudi s Kraškega roba.

18. Vlada laže, ko zatrjuje, da zastopa javni interes in da nastaja z blokado zakona velika gospodarska škoda, ker zakon ni v veljavi. Nasprotno je res. Že do sedaj sem oziroma smo prihranili davkoplačevalcem milijardo, vlada, ki niti cene projekta ne pozna (trije njeni predstavniki so navajali različne cene) pa igra zgolj navidezno igro o javnem interesu.

19. Zakon, ki vsebuje velika korupcijska tveganja in nobenih varovalk in uvaja na področje privatno državni kartel »2TDK« je nasproten javnemu interesu. Zakon, ki GROBO POSEGA V NATURO 2000 IN KI PREDVIDEVA TRASO, KI JE V VELIKO ŠKODO LOKALNEGA PREBIVALSTVA (kraj Gabrovica, Glinščica, Tinjan )zdaj

20. UZAKONJA TRASO, KI TEMELJI NA TAJNEM SPORAZUMU Z ITALIJO v zameno zakoncesije Italije zamejskim Slovencem uzakonja tako imenovano slepo črevo). To NI IN NE MORE BITI V JAVNEM INTERESU. Je tudi proti ljudem, saj mu nasprotujejo tudi mnogi, ki tam živijo in je v RESNICI PROTIDRŽAVEN. Trasa, ki jo uzakonja zakon o 2TDK pa je s skritim sporazumom, ki bo kmalu objavljen, izrazito v interesu Italije, ne Slovenije in seveda v interesu lobistične skupine F-21 (Stojan Petrič), od katere bi profitirala tudi vladna garnitura in vladajoči poslanci ! Ta scenarij ni fikcija, saj se zdaj že izvaja, saj je Petrič že dobil posel za pripravljanja dela.

21. Vlada se norčuje iz zdrave pameti in sebe, ko pravi, je bila referendumska UDELEŽBA NIZKA, OBENEM PA POZABLJA, KAKO JE SAMA NAREDILA VSE, DA NE BI BILA DOVOLJ VELIKA. Del referendumske kampanje je porinila v dopustniški čas in nam okrnila možnosti, da dosežemo čim več volivcev ob razpisu predsedniških volitev. Sama je naredila vse, da NE BI BIL referendum razpisan hkrati s predsedniškimi volitvami.

22. Zaradi neverjetnih manipulacij Vlade RS z zavajanjem javnosti glede cene projekta in glede vprašanja enotirnih tunelov s strani predsednika vlade Mira Cerarja, vodje vladne kampanje Jureta Lebna in direktorja podjetja 2TDK g. Dragonjo , sem sprožil kazenski pregon omenjenih. Ovadba je na tožilstvu, a zgodi se nič. Vlada si je v tej zadevi očitno prisvojila tudi pristojnost pregona same sebe kar pomeni, da je zakon proti kateremu je bil referendum, v resnici skrajno škodljiv za vlado ne za JAVNI INTERES.

23.Ustavitev tega projekta je vsekakor v JAVNEM interesu. Obstojajo odlične alternative, ki pa jih vlada noče slišati. Forsira NAJDRAŽJO, ljudem in okolju NAJBOLJ ŠKODLJIVO, ČASOVNO NAJDLJE TRAJAJOČO skratka NAJBOLJ NEOPTIMALNO VARIANTO. Zato bom naredil vse, da se izvajanje zakona ustavi.

24. V referendumski kampanji so sodelovala tudi podjetja v več kot 25 % državni lasti, kar je z zakonom ZVRK prepovedano. Dikcija zakona govori sicer o prepovedi financiranja, ampak vsakemu je jasno, da je mišljena tudi aktivna udeležba teh podjetij – Slo železnice, DARS, podjetje 2TDK, ki ni zastonj.

25. Moram pa žal povedati da mi nekateri grozijo - prihaja celo do groženj s smrtjo. Med tem ko me vlada prek medijev proglaša za škodljivca. Če me bodo ubili, naj ljudje vedo, da je to storila mafija po naročilu politike in celo s soglasjem sodstva ali v navezi z njim. Vendar to tukaj ni bistvo! Bistvo je poštena in pravočasna razsodba.

26. vsebinsko bistvena zadeva nasprotovanja zakonu pa je sledeča: zakaj vlada sploh ustanavlja PODJETJE 2TDK saj imamo za to že pooblaščeno javno podjetje Slovenske železnice. Uvaja se popolnoma nefunkcionalen nov državni monopol, ki bo služil privatnim, ne javnemu interesu.

Na začetku ko sem zbral 4500 podpisov zareferendum, je pred TV kamerami predsednik vlade dejal: DO TEGA REFERENDUMA NE SME PRITI. Nasprotniki pa danes trdimo nasprotno: TEGA ZAKONA NE SME BITI, ker je tak zakon samo v interesu vlade, ne v javnem interesu. Zakon bo šel še v ustavno presojo in na Evropske institucije - najprej pa na Evropsko komisijo.

Če to ne bo dovolj pa še na ESČP. Če seveda Vrhovno sodišče samo ne bo suspendiralo zakon. Igrišče na katerem se je igral ta referendum ni samo upognjeno ampak je prelomljeno. To je bila IGRA NA EN GOL. Vlada pa to proglaša za ZMAGO !

Naprošam sodišče, da nasprotni, to je Vladni strani dokončno izstavi rdeči karton in zaustavi to igro absurda !!! Da torej moji pritožbi ugodi - tudi na osnovi pričujočega odgovora na odgovor vlade, ki slika fikcijo in jo zamenjuje z realnostjo.

Vrhovno sodišče ima s tem zbranih dovolj argumentov, da moji pritožni UGODI in suspendira zakon. To bo osnova za vstop stroke v končno rešitev, ki pa mora biti OPTIMALNA za REALNI JAVNI INTERES ne za vladno FIKCIJO o NJEM. Gre za vladavino prava, pa tudi za streznitev, da v Sloveniji pričnemo, realnost ocenjevati NE s fikcijami in popuščanjem nasilju oblasti, ampak z upoštevanjem alternativ in se v tem primeru sodišče odloči na osnovi realnih dejstev, ki jih navajam in za katere sem na sodišču pripravljen pričati, privesti priče in predložiti materialne dokaze.

Zato sodišču predlagam tudi JAVNO OBRAVNAVO moje pritožbe in zaslišanje prič z obeh strani ! Do tedaj pa zadržanje izvajanja zakona o katerem mora sicer dokončno, zaradi kršenja človekovih pravic, odločiti še Ustavno sodišče. Vlogo oz pritožbo v zvezi s tem že pripravljam.

S spoštovanjem,

Vili Kovačič, državljan K.

Na Straški vrh 26,

1000 Ljubljana

Ljubljana 8.12.2017