Vsak jahač, ne glede na disciplino in znanje, s svojim konjem stremi k napredku. Razvoj moči, koordinacije in ohranjanje veselja do dela so pomembni vidiki konjevega treninga. Ker se mišice relativno hitro odzivajo na obremenitve, nam lahko povedo zelo podrobno zgodbo o tem, na kako dobri poti je konjev trening in kje morda tiči razlog za težave.
Zakaj je branje mišic koristno?
Mišice so eno izmed tkiv, ki se tekom življenja pogosto spreminjajo in nam povedo veliko o tem, kako se konj giba. Ker se na obremenitve odzivajo relativno hitro, lahko z opazovanjem mišic sklepamo marsikaj o konjevem načinu gibanja. Če na primer opazimo, da so mišice na eni zadnji nogi mnogo bolj razvite kot na drugi, lahko hitro sklepamo, da konj eno nogo uporablja manj kot drugo. Manjše razlike kot smo sposobni prepoznati, hitreje lahko odpravimo določene težave, ki se neizogibno pojavljajo pri treningu konj. Da bi lažje razumeli, kako je videti pravilen razvoj konjevih mišic, nam pomaga, če razumemo, kako konj te mišice uporablja. Prvi del predavanja smo torej pričeli s kratko razlago pravilnega in uravnoteženega gibanja konja pod jahačem. Ko se konj giblje uravnoteženo in lahkotno, na vseh štirih nogah nosi enako teže, pri čemer aktivira mišice centra in izkoristi elastični potencial vezivnega tkiva oziroma fascije. Tako gibanje postane elastično, lahkotno in enakomerno. Posledica tega je tudi razvoj elastičnih, zdravih in enakomernih mišic. Zdrave mišice že na pogled delujejo elastične, neopazno prehajajo druga v drugo in dajejo občutek skladnosti. Pogledali smo si posamezna področja, kjer so razlike med pravilnim in nepravilnim razvojem mišic najbolj očitne. Kadar na primer konj pri delu nepravilno uporablja svoj vrat (kar se rado zgodi, če je konj jahan s pomožnimi vajetmi ali je delovanje vajeti premočno), se to odraža na pretirano razvitih mišicah zatilja in spodnjega dela vratu. Pri tem je spodnji lok vratu videti daljši kot zgornji, pred vihrom pa se pogosto pojavi vdolbina, ki nam pove, da konj nepravilno uporablja prsni obroč. Kadar konj svoj vrat med gibanjem uporablja pravilno, bodo mišice razvite enakomerno, zgornji lok vratu bo daljši od spodnjega, celoten vrat pa bo dajal vtis, da je sestavljen iz ene same elastične mišice. Podobno lahko opazujemo in ocenimo tudi mišice hrbta in zadnjih nog.
Opazovanje konjevih mišic v praksi
V praksi se je potrebno zavedati predvsem, da noben konj ni popoln. Primeri res dobrega razvoja mišic so kot plakati v fitnes centrih. Večina nas nikoli ne bo dosegla popolnega videza, lahko pa se potrudimo, da smo najboljše verzije sebe. Enako velja za konje. Vsak konj je svoj primer s svojim kompletom težav. Nekateri konji bodo pravilen videz mišic razvili lažje, nekateri težje. To je močno odvisno od pasme, konstitucije, preteklih poškodb in vedenjskih značilnosti. V praktičnem delu smo si pogledali nekaj primerov različno omišičenih konj in se vprašali, kaj vsak od njih potrebuje v nadaljnjem delu. Nato smo se naučili nekaj preprostih vaj, ki imajo dvojni namen. Prvi cilj vaj je, da nam konjeva reakcija na njih pove nekaj o tem, v kakšnem stanju so mišice, ki jih opazujemo, drugi cilj pa je, da z njihovo pomočjo naredimo nekaj dobrega za mišice – bodisi jih okrepimo ali pa sprostimo. Primer tovrstne vaje je pregled konjevega zatilja. Zatilje je pogosto izvor težav, saj se na njem odraža premočna roka jahača, nepreudarna uporaba pomožnih vajeti, težave z zobmi, kroničen stres in še marsikaj. Zdrave zatilne mišice so na otip mehke, elastične in niso pretirano razvite ali občutljive. Pri pregledu zatilnih mišic na zatilje položimo dlan, pri čemer pazimo, da stojimo ob konju, ne pred njim. Če je konjeva reakcija na naš dotik burna in če se nam poskuša umakniti, je to lahko znak težav. Na težave prav tako lahko posumimo, če so mišice na otip trde in neelastične. S pomočjo nežnih masažnih gibov lahko nato to področje nekoliko sprostimo. Če masažo zatilja izvajamo redno, pred in po treningu, bomo pripomogli k ohranjanju zdravja zatilnih mišic, poleg tega pa bomo razvili našo sposobnost zgodnjega odkrivanja težav. V praktičnem delu smo se naučili še nekaj vaj za zdrav vrat, plečke, hrbet in zadnje noge.
Sistematičen trening za razvoj moči in koordinacije
V drugem delu delavnice smo se pod mentorstvom Alje Kisilak posvetili vprašanju, kako zasnovati trening, s pomočjo katerega bo konj razvil zdrave mišice, dobro koordinacijo in lahkotno gibanje. Z vprašanjem, kako začeti pravilen trening konja, se spopada marsikateri jahač, ki svojemu mlademu konju želi najboljši začetek jahalne kariere. Sistematičen trening je mnogo lažje zasnovati, če si najprej postavimo cilje, nato pa izberemo primerne vaje. Prvi in verjetno najpomembnejši cilj pri treningu mladega konja ali rehabilitaciji konja, ki je bil treniran napačno, je iskanje vertikalnega ravnotežja. O vertikalnem ravnotežju govorimo, kadar konj med gibanjem nosi enako teže na levi in desni sprednji nogi. Še posebej pri gibanju na krožnici se konji radi naslanjajo na eno izmed sprednjih nog, saj si tako pomagajo ohranjati ravnotežje. Hitreje kot se konj na krogu giba, bolj očitno postane naslanjanje na eno nogo. Prvi korak pri treningu je torej učenje konja, naj se ne naslanja na eno nogo, temveč težo enakomerno porazdeli med obe sprednji nogi. Ta položaj mu omogoča pravilno uporabo mišic centra, dvig baze vratu in aktivacijo zadnjih nog. Šele ko se konj giba v vertikalnem ravnotežju, lahko začnemo razmišljati o naslednjem cilju, enakomernem previjanju vzdolž celega telesa. Ko konj nosi enako teže na obeh sprednjih nogah in aktivira mišice centra, je čas, da pričnemo razvijati stransko previtost, ki je potrebna za pravilno gibanje na krogu. Pri tem je bistveno, da je konj previt enakomerno preko celotnega telesa, ne zgolj v vratu, kar je pogosta napaka. Pravilno previjanje je nujni pogoj za tretji cilj treninga konj – horizontalno ravnotežje oziroma prenašanje teže na zadnje noge. Pravilno previjanje konju omogoča izvedbo stranskih hodov, kot sta pleča bočno in traver, ki igrata pomembno vlogo pri krepitvi zadnjih nog. Te je namreč potrebno okrepiti in aktivirati, preden od konja zahtevamo zbrano gibanje.
Prvi koraki treninga v praksi
Sistematična delitev treninga konj na tri cilje je odličen začetek, pomembno pa je, da vemo, katere vaje so pomembne za katero fazo treninga. V praktičnem delu je Alja pokazala nekaj osnovnih vaj, ki se nanašajo na doseganje prvega cilja – iskanje vertikalnega ravnotežja. Pri prvih korakih treninga je bistvenega pomena delo na lonži. Iskanje vertikalnega ravnotežja je na začetku mnogo lažje, če konj ne nosi dodatne jahačeve teže, saj tako hitreje najde ravnotežje. Na lonži učenje uravnoteženega gibanja pričnemo tako, da namesto kroga prosimo za gibanje na kvadratu. Pri tem je konj med gibanjem po stranicah izravnan in vertikalno uravnotežen, kar je mnogo lažje kot previjanje po krožnici. Šele ko konj vertikalno ravnotežje usvoji na kvadratu, lahko poskusimo z gibanjem na krožnici. V drugem delu praktičnega dela smo si učenje vertikalnega ravnotežja pogledali tudi pod jahačem. Tako kot na lonži tudi pod sedlom začnemo z vajo kvadrat. Konj na tej točki treninga to vajo že pozna, zato mu je hitreje jasno, kaj je njegova naloga. Jahačeva naloga je, da je pozoren na to, kdaj konj prične padati na eno ali drugo plečko in ga nemudoma prosi, naj težo prenese enakomerno na obe sprednji nogi. V trenutku, ko je konj vertikalno uravnotežen, nam to najpogosteje pokaže tako, da spremeni položaj vratu in glave. S pomočjo mišic centra dvigne bazo vratu, lok vratu se podaljša, glava pa gre v smeri naprej in navzdol. Pri tem je bistveno, da gibanja konjeve glave jahač ne onemogoča s pretirano uporabo vajeti, saj bi mu na ta način onemogočil gibanje v vertikalnem ravnotežju. Trening mladega konja je kompleksen proces, ki zahteva veliko potrpljenja in časa. Vsak konj je drugačen, zato bo tudi trening za vsakega konja nekoliko drugačen. Bistveno je, da se zavedamo, kaj poskušamo v prvih korakih dela konja naučiti in ne prehitevamo korakov v treningu. Tako konju omogočimo kar se da optimalen začetek jahalne kariere, ne glede na disciplino. Če smo v dvomih, ali je naše delo pravilno, se posvetujmo z izkušenim trenerjem, ki nam bo pri delu znal svetovati.
Katja Porenta, EEBW
Foto: Maja Mlinar