Polni prepričanja, da bomo konja ogreli na ta mrzel večer, postrežemo kašo in zadovoljno opazujemo, kako se konj z veseljem zakadi v posodo in jo poliže do zadnjega drobca. In sedaj sledi pomembno vprašanje – ali smo z 'mashem' resnično dosegli želeni učinek?
Razčistimo nekaj mitov o 'mashih' (kašah).
Kaj je pravzaprav 'mash'?
Tradicionalen 'mash', ki ga konjeništvo pozna že desetletja (predvsem kontinentalna Evropa), je sestavljen iz pšeničnih ali ovsenih otrobov z dodanimi sladili (okus jabolka, korenčka …), zelišči in tu in tam sedaj tudi s probiotiki. Konjarji že leta kašo krmijo konjem, ki okrevajo po bolezni ali poškodbi, kobilam po porodu in starejšim konjem, ki niso več zmožni prežvečiti trdih muslijev ali briketov. Zelo priljubljena je tudi pri športnih konjih, kjer jim kašo ponudijo po težkem delu, saj jih z okusnim obrokom pripravijo, da si povrnejo izgubljeno tekočino.
Niti pšenični niti ovseni otrobi ne vsebujejo prav dosti vlaknin (le okrog 12 %), vsebujejo nekatere B-vitamine, sicer pa nimajo bistvene hranilne vrednosti. Dodane žitarice prav tako ne vsebujejo skoraj nič vlaknin. Zelišča in drugi dodatki so v majhnih količinah in običajno preveč zanemarljivih vrednosti, da bi naredili kakršno koli vidno spremembo. Na drugi strani imamo dodatke, kot so pesni rezanci, lucerna ali sojine lupine, ki vsebujejo vsaj enkrat do dvakrat več vlaknin – torej bodo konja 'grele' z večjo učinkovitostjo kot tradicionalna kaša.
»'Mash' hranim, ker konja pozimi pogreje.«
Najpogostejše zmotno mišljenje okrog kaše je, da lahko ta konja pogreje na kakršen koli način. Konji imajo različen okus – nekaterim najbolj ustreza mlačna kaša, drugi obožujejo vročo, iz katere se še vedno kadi. In res, topla kaša bo pogrela konjev gobec in požiralnik, morda tudi želodec za nekaj trenutkov, vendar se zatem zgodba zaključi. Dandanes ne bi smela biti novost dejstvo, da se konji pozimi (poleg kožuha) grejejo le s pomočjo fermentacije vlaknin v debelem črevesju in z gibanjem. Nobeno pregrinjalo, 'mash' ali velike količine žita ne bodo konja grele pozimi tako kot primerna količina zaužitih vlaknin in gibanje.
»'Mash' hranim, da bi preprečil koliko.«
Ničkolikokrat pozimi slišim: ''Enkrat tedensko dobi mash za boljšo prebavo, da ga malo pocrkljamo'' ali pa ''Mash mu hranimo, da ne dobi kolike''. V obeh primerih je mišljenje zmotno. Sicer zdravega konja obrok kaše enkrat tedensko ne bo pokončal ali povzročil kakšnih hudih posledic, vendar na žalost tudi koristilo ne bo. Konji so živali, ki ljubijo rutino. Njihov prebavni sistem je ustvarjen za rutinsko krmljenje brez nenadnih sprememb, saj so mikrobne kulture v črevesju navajene presnavljati določen tip hranil. Izkoristek krmila, ki ga krmimo le enkrat ali dvakrat tedensko, je tako veliko slabši kot krmila, ki ga hranimo vsakodnevno. Če torej želimo hraniti kašo, je za najboljši učinek priporočljivo krmljenje vsak dan v manjših količinah.
S krmljenjem kaše želijo mnogi lastniki doseči odvajalni učinek, torej želijo konju pospešiti prebavo in ohranjati zdrav pretok zaužite hrane po črevesju. Še eno zmotno mišljenje. Podrobno raziskovanje učinka 'masha' je pripeljalo do zaključka, da krmljenje slednjega ne poveča vsebnosti vode v blatu. Bolj natančno – ta mit so dokončno pokopali na univerzi v Cornellu, kjer so dokazali, da se vsebnost vlage v blatu ob krmljenju kaše poveča le za slabe 3 % (kar je resnično zanemarljivo). Zakaj se torej nekaterim konjem blato omehča po tem, ko smo jim ponudili 'mash'? Znanstveniki so mnenja, da je to zapozneli odziv blage prebavne motnje, ki jo je povzročila nenadna sprememba prehrane, nekateri celo trdijo, da lahko neredni obroki otrobov škodujejo naravni mikroflori prebavnega sistema. Spomnimo se, kako deluje konjev prebavni sistem – vsak konj ima svojo unikatno populacijo mikrobov, ki v debelem črevesu skrbijo za presnovo vlaknin. Vsaka nenadna sprememba v prehrani konja, ki je občutljiv – kot je na primer krmljenje kaše enkrat tedensko, vpliva na naravno mikrofloro. Populacija postane neuravnovešena, koristne bakterije odmrejo, sprostijo se endotoksini in rezultat te motnje je mehkejše blato.
Kako torej zmanjšati možnosti za pojav kolike pozimi? S štirimi preprostimi koraki, ki ne zahtevajo dodatnih krmil.
1. Preprečite dehidracijo.
Konj mora imeti obvezno stalen dostop do sveže tekoče vode. Če pozimi premalo pije, dodajte žličko soli v vsak obrok, saj sol poveča željo po vodi. Mnogo trikov je, s katerimi lahko pripravimo konja, da več pije. V kolikor želite za večji vnos vode krmiti 'mash' oz kašo, izberite takšno, ki ne bo vsebovala žita in jo krmite vsak dan.
2. Zmanjšajte količino močnih krmil, sploh če vsebujejo žitarice.
Močna krmila pozimi ne bodo 'grela' konja, bodo pa povzročila veliko preglavic, če bodo konji prekomerno krmljeni. Kolike zaradi prevelikih količin žita in premalo gibanja niso redke.
3. Krmite kakovostno seno
Povečati količino sena pozimi zdaleč ni slaba zamisel. A pomembna je kakovost sena – seno slabe kakovosti vsebuje velike količine hemiceluloze, celuloze in lignina, ki povečajo možnost za zagozditev – koliko.
4. Omogočite konju dovolj gibanja
Pomanjkanje gibanja v času zime je za konja prav tako nevarno kot vse točke zgoraj. Raziskava iz leta 2001 je pokazala, da je možnost za nastanek kolike kar trikrat (!) večja za konje, ki pozimi nimajo dostopa do pašnika ali večjega izpusta, kjer bi se lahko po želji gibali ves dan. Prebavni sistem konja ima gladek pretok, ko je konj v gibanju. Če gibanje omejimo, zmanjšamo pretok hrane po prebavnem sistemu, kar lahko privede do zaprtja.
»S krmljenjem 'masha' vnesem v konja več vode.«
Ta trditev drži – pozitiven učinek krmljenja kaše je povečan vnos vode, kar je za konje, ki pozimi ali poleti zaradi vremena premalo pijejo, ena od rešitev pred dehidracijo.
Na srečo se trg prehranskih dodatkov spreminja in razvija, le najti je potrebno primeren izdelek iz poplave vseh možnosti. Vsakodnevno krmljenje kaše, ki ima visoko vsebnost vlaknin in ne vsebuje žita, je lahko tudi zelo koristno. Kaše, ki ne vsebujejo le otrobov in temeljijo na vlakninah (pesni rezanci, sojine lupine, laneno seme, lucerna), so uporabne vse leto. V kombinaciji s probiotiki so lahko odličen vir kalorij za dvig mišične mase, pomirjajo razdražen prebavni sistem, blažijo težave z želodcem (pomagajo konjem, ki hlapajo) in povečajo vnos vode pozimi. V kombinaciji z elektroliti pa poleti ponujajo nujno potrebno rehidracijo po dolgem dnevu na žgočem soncu ali po tekmi. Za dodatno zaščito pred koliko in izboljšanje prebave lahko dodate semena indijskega trpotca – Psyillum Husk.
V kolikor torej želite svojemu konjičku ponuditi primerno podporo v hladnih zimskih dneh, skrbno preglejte ponudbo in sestavo kaš, saj bo prava izbira odlično poskrbela za dobrobit vašega konja!
Natalija Orožim