Že kar nekaj let je v porastu interes za oskrbo konj v odprtih hlevih, saj so raziskave in izkušnje pokazale in potrdile, da je za dobrobit konjevega psihofizičnega stanja pomembno zadovoljiti čim več potreb, ki izhajajo iz konjevih naravno danih značilnosti. To so potreba po gibanju preko celega dne, potreba po družbi in prehranjevanje preko celega dne ter možnost neomejenega dostopa do napajanja z vodo. Ker pa je tudi pri nastanitvi v odprtem hlevu konj postavljen v prostorsko omejeno okolje, se lahko ob bok prednostim, ki jih tovrstna oskrba nudi, pojavi tveganje poškodb ob stiku novega konja s čredo, če uvajanja ne izpeljemo z zadostno mero razumevanja konj, ustreznimi uvajalnimi postopki in dovolj časa za izvedbo procesa uvajanja. V tem članku bomo opisali predvsem o oskrbi konj v omejenem ograjenem prostoru, kjer ni možnosti paše.
Razumevanje strukture črede
Vsaka čreda konj je organizirana v kompleksno strukturo medsebojnih odnosov in hierarhije, ki se dnevno spreminja glede na psihofizično stanje konj v čredi. V čredi divjih konj bi opazili manjše število spopadov kot v čredi, ki je prostorsko omejena, ima omejeno količino hrane in manj svobode pri izbiri partnerja za druženje.
Položaj konja v hierarhiji je redko popolnoma stabilen, se pa da določiti okvirno hierarhično razporeditev konj, od vodilnega do najbolj podrejenega, v vsaki čredi. V času gonitve kobil lahko pričakujemo spremenjeno stanje hierarhije ali spremenjeno vedenje v čredi, prav tako, če pride do poškodb ali spremembe zdravstvenega stanja enega izmed konj in le-ta zaradi nezmožnosti ohranjanja svojega položaja v čredi pade na nižje mesto na lestvici. Poleg tega obstajajo posredne povezave med konji, kjer se položaj določenega konja začasno spremeni, ko je v bližini drugega, recimo, če se določen konj drži bolj vodilnega konja, ki ga vzame pod okrilje, medtem ko je lahko ta isti konj ob odsotnosti vodilnega konja (recimo, ko ga vzamemo iz črede za delo z njim) precej nižje v hierarhični postavitvi.
Za uspešno snovanje črede ali uvajanje novih konj v obstoječo čredo je potrebo poznati vse konje, ki bodo tam bivali. Potrebno je spoznati njihove osebnostne značilnosti in naravo (ali so bolj ali manj dominantni) ter jih ustrezno umestiti v čredo. Zelo priporočljivo pa je tudi, da oskrbnik črede pri uvajanju že ima vzpostavljen vodilni položaj v odnosu s konji v obstoječi čredi, saj bo to igralo pomembno vlogo pri gradnji zaupanja z novim konjem in zagotavljanjem njegove varnosti.
Spoznavanje novega konja
Pred sprejemom novega konja v oskrbo se čim več pogovarjajte z lastnikom konja in ga izprašajte o predhodnih izkušnjah z drugimi konji, da boste pridobili ustrezne informacije o značaju konja in njegovih predhodnih izkušnjah, ki bi lahko vplivale na njegovo vedenje v novi čredi.
Ponavadi konje delimo v osnovi na to, ali so dominantni ali podredljivi. To lahko razberemo, ko jih opazujemo pri interakciji z drugimi konji v času, ki ga preživijo v izpustu, še najbolj pa, če jih imamo možnost opazovati pri skupnem prehranjevanju. Kakšne so njihove reakcije ob konfliktu (umik, beg, brcanje, grizenje, neodzivnost na grožnje drugih konj itd.) je za nas pomembna povratna informacija, saj bomo lahko vsaj do določene mere predvideli njegove odzive v novi čredi in ustrezno izbrali, v katero čredo ga umestiti.
Oblikovanje čredink
V kakšnem prostoru bodo nameščeni oskrbovani konji in koliko različnih čred lahko oblikujete, narekujeta velikost in struktura zemljišča, na katerem bo urejen bivanjski prostor konj. Če imate namen sprejeti v oskrbo veliko število konj, je smiselno razmisliti o več čredinkah z manjšim številom konj. Kljub temu, da do določene mere moramo vnaprej načrtovati in izdelati načrte za razdelitev čredink in določiti število konj v posamezni čredinki, nam bodo konji včasih prekrižali načrte in se ob vselitvi v čredinke naši predhodni načrti lahko izkažejo kot neustrezni, zato predlagam, da vedno dopuščate nekaj fleksibilnosti pri končni izvedbi postavitve kapacitet (možnost prestavitve krmilnih postaj ali ograje itd).
Ker prihaja do največ spopadov ravno pri prehranjevanju, je smiselno urediti več krmilnih postaj znotraj čredinke ali krmišče, ki omogoča konjem neoviran umik ob morebitnem spopadu, torej čim manj kotov, v katere bi en konj lahko podil drugega in ga pri tem poškodoval. Več krmilnih postaj omogoča premikanje od ene do druge krmilne postaje ob morebitnem pregonu vodilnega konja. S tem tudi zagotovimo več gibanja in manj stresa ob prehranjevanju. Sčasoma ob opazovanju prehranjevalnih navad posameznih konj iz črede (nekateri jedo v parih na eni krmilni postaji, nekateri s svojim telesom blokirajo celotno krmišče in drugim ovirajo dostop do hrane itd.) lahko prilagodimo število in strukturo krmišč.
Oblikovanje črede
Pri oblikovanju črede se najprej odločamo, po kakšnem kriteriju bomo čredo oblikovali (glede na starost, spol, prehranjevalne navade, zdravstvene posebnosti itd). Ni, na primer, smiselno oblikovati črede, v kateri bodo konji velikih pasem in, recimo, islandski konji, saj je neizogibna posledica prekomerna teža islandskega konja, ki za svoje prehranjevanje potrebuje precej manj hrane kot konji velikih pasem.
Naslednji kriterij, po katerem se odločamo oblikovati čredo, je dominantna narava konja. V isti čredi namreč ni priporočljivo združevati več konj izredno dominantne narave, saj bi lahko boj za prevlado pri prehranjevanju ali dostopu do drugih konj (recimo v primeru dveh ali več dominantnih kastratov do kobil) prinesel poškodbe. V eni čredi je sicer lahko več dominantnih konj, če so ti med sabo kompatibilni. Podredljivi konji so dobrodošli v vsaki čredi, saj ponavadi ne predstavljajo nevarnosti za druge, lahko pa se konji, ki so izredno plašne narave, prve dni v novi čredi vedejo precej agresivno iz strahu.
Če v čredo vzamemo več konj, ki so že predhodno prebili nekaj časa skupaj in so se dobro razumeli, je smiselno, da te konje vključimo v isto čredo. Podobno tudi, če uvajamo nekaj novih konj v že obstoječo čredo, je smiselno tiste, ki se poznajo od prej, načrtovati vseliti na isti dan, da se takoj povežejo in s tem dobijo zaveznika v čredi ter se hitreje počutijo varne.
Uvajanje v čredo
Ne glede na to, ali oblikujemo novo čredo ali samo uvajamo novega konja v že obstoječo hierarhijo, je priporočljivo postopno uvajanje v čredo. To pomeni, da najprej pripeljemo manjše število konj (na primer dva) in nato postopoma uvajamo druge člane. Tako bomo tudi lažje nadzorovali konfliktne situacije, ki bodo nastale.
Kot smo omenili že zgoraj, je priporočljivo konje, ki se poznajo od prej, uvajati naenkrat. To bo zagotovilo večji občutek varnosti, saj se tudi znotraj večje črede konji še vedno združujejo v pare ali trojice.
Več o tem v naslednji številki Revije o konjih
Besedilo in foto: Ajda Mav