Ponekod so takšni treningi vključeni tudi v konjeništvo, kar bi bilo dobrodošlo znanje za vse jahače, saj spada jahanje med tvegane športe.
Jahanje sodi med športe, kjer je tveganje za poškodbe precej visoko. Možna posledica poškodb je lahko tudi smrt. Najpogostejši vzrok za smrtni izid nesreče s konji je poškodba glave. Do poškodbe glave pa po švedski raziskavi, objavljeni leta 2018 na spletni strani NCBI (National Center for Biotechnology Information), v 63, 9 % privedejo padci s konj ali skupaj s konji. Namen teh podatkov ni zastraševati, temveč pozvati k odgovornemu ravnanju jahačev in tistih, ki jahanja učijo, ter narediti čim več v smeri varnosti in zaščite, preprečevanja nesreč ter učenja načinov ravnanja v primeru padcev, da bo poškodb čim manj.
Dobro ogreto telo vpliva na zmanjšanje možnosti poškodb ob morebitnem padcu.
Preprečitev padcev in zaščita pred poškodbami
Prvi, najpreprostejši in tudi zakonsko obvezen ukrep je nošenje primerne čelade, ki stopnjo tveganja za poškodbo glave pri padcu znatno zmanjša. Nosite primerne (nerobustne) jahalne čevlje oziroma škornje, da preprečite, da se vam obuvalo zatakne v streme ob morebitnem padcu. Priporočljivo je nošenje jahalne želve (zaščita za hrbet). Možnost nesreč in poškodb zmanjšamo s pravilno uporabo primerne, vzdrževane, varne ter pravilno nameščene opreme (zelo pomembna so stremena, ki omogočajo hiter izvlek nog iz njih), z učenjem jahanja na zanesljivih konjih pod strokovnim vodstvom, s čim več znanja o jahanju in konjih, s pravilnim odnosom do konj ter z izkušnjami. Jahajte v varnem okolju, primernem stopnji vašega znanja, ter na konju, ki se ujema z vašimi jahalnimi sposobnostmi. Med jahanjem bodite vedno osredotočeni nase, na jahanje, na konja in okolico, saj boste le tako dovolj pozorni, da boste lahko opazili in upoštevali znake, da nekaj ni v redu, pravočasno ukrepali in preprečili padec.
Kljub odgovornemu načinu rokovanja s konji, kljub izpopolnjevanju znanja na področju konjeništva in jahanja ter navkljub izkušnjam pa do padca s konja še vedno lahko pride, k čemur lahko privedejo dejavniki, na katere nimamo vpliva oziroma nesrečni dogodki. Vendar pa imamo tudi v primeru padca s konja možnost neposrednega vplivanja na zmanjšanje poškodb, in sicer s predhodnimi treningi, ki učijo, kako padce preprečiti, kaj lahko storimo, ko je padec neizbežen ter kako čim bolj mehko pristati na tleh, če do tega vseeno pride.
Z vajami na tleh telo naučimo reagirati mehkeje ob stiku s tlemi
Kako na poškodbe vpliva strah
Padec s konja je lahko zelo boleč in strah pred bolečino oziroma poškodbo je pri jahačih prisoten v večji ali manjši meri. Prisoten je lahko pri začetnem učenju jahanja, pri preskakovanju ovir, pri terenski ježi ali ob dogodku, kjer je možnost padca visoka – na primer pri zdrsu konja, pri nerodno podrti oviri pri preskakovanju, ko se konj splaši na terenski ježi in podobno. Strah pa lahko možnost poškodbe še poveča, saj lahko jahač zaradi občutka strahu »zmrzne«, torej ne zmore pravočasno reagirati in/ali se v telesu napne in otrdi, kar lahko fizično privede do hujše poškodbe pri stiku s tlemi. S treningi mehkih oziroma bolj varnih padcev se lahko soočimo s strahom ter se naučimo seskokov s konja ter tehnik padanja, zaradi česar se počutimo bolje opremljeni v nevarni situaciji in zato strah na nas vpliva v manjši meri. Najbolj nas strašijo nepredvidene situacije, situacije, ko ne vemo, kaj lahko pričakujemo in kako naj odreagiramo. Strah nas je nepoznanega. S tem, ko se soočimo s simuliranimi padci s konja, pa stopimo v do sedaj »neznano« in že samo zaradi tega, ker se soočimo s tem, odvzamemo strahu veliko moči nad nami. Z naučenimi tehnikami in izkušnjo tudi ta del konjeniškega športa postane »znan« in zato bolj obvladljiv. Tako imamo več moči v svojih rokah. Ker tako strah v določeni meri presežemo, smo zaradi tega v sedlu bolj gotovi in posledično, ker nosimo v sebi manj strahu, je tudi konj pod nami bolj gotov, nam bolj zaupa ter se manjkrat preplaši. S čimer pa zopet vplivamo na zmanjšanje možnosti za padce.
»Več orodij kot imamo v roki, bolj opremljene se počutimo, lažje se soočamo z nevarnimi situacijami in možnost za poškodbe se posledično močno zmanjša.«
Obvezna je zaščitna čelada
Seskok s premikajočega se konja
Marsikateri jahač ni nikoli poskusil skočiti s premikajočega se konja in zato na to v nevarni situaciji ne bi niti pomislil, čeprav bi to morda preprečilo poškodbo. Seveda je tudi za odločitev, kdaj skočiti s konja, potrebnih kar nekaj znanja, izkušenj in odgovorne presoje. Če se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, pomislimo, kaj bi bilo najbolj varno tako za nas kot za konja in skušajmo reagirati najbolje v dobrobit vseh vpletenih. Včasih pa ne bomo imeli niti časa razmišljati, kako reagirati, vendar pa, bolj kot smo pripravljeni tudi na takšne situacije, več možnosti imamo, da jih rešimo. Zato je dobro seskok s premikajočega konja vaditi in se tako opremiti še z dodatnim orodjem.
Seskok s konja
S konja že znate skočiti (razjahati), kaj pa je pomembno pri skoku s premikajočega se konja? Vadite to na zanesljivem konju, ki se tega ne bo prestrašil, v ograjenem prostoru ter naj vam pri tem pomaga in vodi konja strokovno usposobljena oseba.
Vaja po korakih:
- preverite, ali je podlaga ravna in nenevarna za pristanek na tleh,
- noge izvlecite iz stremen (da ne ostanete ujeti v njih!) in zavrtite gležnje, da jih ogrejete in preprečite poškodbo,
- spustite vajeti iz rok in poskrbite, da bodo ostale po seskoku na konju (da ne poškodujete konjevih ust!),
- skočite s konja enako kot pri razjahanju, pazite le, da to naredite čim bolj tekoče, da pristanete na tleh nekoliko stran od konja, da vas morda ne pohodi ter z rahlo pokrčenimi koleni, da ublažite silo pristanka in preprečite poškodbo,
- če vam ob pristanku zmanjka ravnotežja, se ne skušajte ujeti na roke (da preprečite zlom), temveč se odkotalite stran od konja, da vas ne pohodi.
Marsikomu je vaja sprva nekoliko neprijetna (nepoznana), prisotnega je lahko nekaj strahu. Vendar po enem ali dveh poskusih jahači spoznajo, da se vaja ne razlikuje bistveno od razjahanja, medtem ko konj stoji. S tem, ko se soočimo s tem strahom pri razjahanju s premikajočega se konja, se tudi strah pred padcem zmanjša, saj smo bogatejši za izkušnjo, kako varno pristati na nogah, če skočimo s konja, ter za izkušnjo, da se lahko pristanek na tleh zaradi padca z višine konča brez poškodb.
Pristanek na tleh
Delavnica mehkih padcev
Tovrstno delavnico smo oblikovali v sodelovanju s trenerko juda. Kaj pa ima konjeništvo opraviti z judom? Padci so v judu vsakdanji del športa in zato imajo tehnike in treninge v namen razvijanja načinov padanja, pri čemer se športniki najmanj možno poškodujejo in udarijo, zelo razvite. Delavnica zajema vaje za boljše ravnotežje, tako na tleh kot v sedlu, saj je pomembno čim več narediti v smer, da do padcev ne prihaja. Dobro ravnotežje jahača pa ima pri tem zelo pomembno vlogo. Pred izvedbo vaj simuliranih padcev se je potrebno dobro ogreti, da ne pride do poškodb. Najprej izvedemo različne vaje na tleh, s čimer se naučimo premikati ob morebitnem padcu čim bolj mehko ter tako, da zavarujemo glavo in okončine pred udarci in zlomi. Postopno zvišujemo višino, s katere vaje izvajamo, da je ta vse bolj na višini konjevega hrbta. Ko vaje dobro osvojimo, so na vrsti še vaje na konju in vaje »padcev« s konj. Vadimo tudi doskoke iz »padcev« s konj v kotaljenje oziroma prevale, kar so najprimernejši načini ublažitve padca. Že z enim takšnim treningom pozitivno vplivamo na premagovanje strahu pred padci in se opremimo z nekaj orodji, kaj narediti v nevarni situaciji. Z več vaje pa si tako naš um kot telo zapomnita vaje in morda nas ob morebitnem padcu ravno to obvaruje pred poškodbo. Pa srečno v sedlu!
Besedilo in foto: mag. Karin Bojc