Ali se sprašujete, zakaj vas vaše telo ne uboga, ko pa razumete navodila trenerja in veste, kaj bi morali narediti, da bi na konju bolje sedeli in mu z vašimi dejstvi podajali jasnejše informacije?
Ali pa ste kdaj presenečeni, ko se vidite na posnetku med jahanjem svojega konja, pa se sploh niste zavedali nekega gibalnega vzorca, ki ga avtomatsko izvajate? Poznavanje biomehanike človeka in dejstev o fascijah vam lahko ponudi nekaj smiselnih odgovorov, zakaj je tako, ter znanje, ki ga lahko uporabite, da izboljšate svoje sedišče in komunikacijo s konjem.
Fascija, »pepelka« med tkivi
Fasciji se ni pripisovalo pomembnejše vloge vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Za spregled tega tako pomembnega tkiva so krivi evropski humanisti in realisti, ki so začeli raziskovati človeško telo in ga secirati na posamezne dele ter fascijo tretirali kot nepomemben del, ki ga pri »zrezku odrežeš stran«. Na žalost pa so tako za 500 let prikrajšali človeštvo za pravilno razumevanje delovanja človeškega telesa, predvsem ko gre za gibanje. Danes vemo, da fascija še zdaleč ni nepomembna, ampak je fascinantna tridimenzionalna kolagenska mreža, ki ovija vse dele našega telesa, mišice, organe, kosti in je tudi v vsaki celici. Je organ z največ proprioceptorji (6–10 več kot mišice in sklepi), ki nam omogočajo občutek lastnega telesa v prostoru, tudi z zaprtimi očmi. Je sposobna preoblikovanja in ima svoj celični spomin, sodeluje pri imunskem sistemu, se odziva na čustveno stanje človeka (ali živali), preko nje se transportirajo tudi hranila in druge pomembne snovi za delovanje telesa. Ima ključno vlogo pri gibanju teles, tako pri človeku kot živalih. Danes vemo, da kosti ne nosijo naših mišic, organov in kože, kot so nas še pred nekaj desetletji učili v šolah, temveč fascija skupaj z mišicami ustvarja protisilo skeletu po t. i. modelu »tensegrity« (integrirana napetost – ravnovesje med potiskanjem in vlečenjem): kosti potiskajo navzven, miofascija (mišice + fascija) pa potiska navznoter. Rezultat teh sil je naša drža oziroma naša drža v gibanju. Naše okostje v bistvu lebdi v tem sistemu in se premika s pomočjo raztezanja in krčenja celotnih linij fascije. Poznavanje lastnosti fascije in njene vloge, predvsem ko gre za gibanje človeka, je ključno za uspešno učenje jahanja ali odpravljanje napak v sedišču oziroma pri uporabi jahačevih dejstev.
Jahačevo telo je organizirano v 12 tirnic fascije
Thomas Mayers je skrivnost kombinacije stabilnosti in fluidnosti potisnil korak bližje znanstveni analizi, ko je svoje dolgoletno znanje iz preučevanja fascije povezal v miofascialno mapo Anatomy Trains. Mayers zaenkrat navaja 12 fascialnih tirnic oziroma linij vlečenja, v katere je organizirano naše telo in po katerih se prenašajo mehanske sile, informacije in delovanje med možgani ter telesom, tako iz okolja kot notranjosti telesa. Funkcionalnost in toniranost (pozitivna napetost) teh linij določata večino naših fizičnih sposobnosti, kot so stabilnost, propustnost, elastičnost, gibljivost, itd.; neravnovesje, napetosti, poškodbe, brazgotine ali slabo delovanje na določenih delih posamezne linije se po liniji lahko prenesejo na zelo oddaljen del telesa ali celo drugo polovico telesa. Zato je npr. nemirna noga jahača v sedečem kasu lahko posledica napetosti v vratu, rokah ali stranski nestabilnosti v centru telesa. In zato imajo lahko stisnjeni zobje ali pokrčeni prsti ene noge med jahanjem ključen vpliv pri propustnosti jahača. Običajno se takšnih vzorcev ne zavedamo.
Sodobni koncepti treningov, kot tudi manualne terapije, že temeljijo na zakonih teh tračnic in ne na posameznih, izoliranih delih telesa oziroma mišicah ali mišičnih skupinah. Princip disekcije, kot so nam znane slike iz anatomskih učbenikov, ni v percepciji našega telesa. Telo ne pozna bicepsa, ampak celotno verigo mišic, vpetih v fascijo, ki so soudeležene pri gibanju te mišice. Nikoli ne moremo izolirano aktivirati samo ene mišice in tudi če bi jo lahko, to za naše telo ne bi imelo nobenega smisla. To dejstvo moramo upoštevati tudi pri učenju jahanja in nadgradnji jahalnih veščin.
Kako pomagate vašim fascialnim tirnicam vlečenja, da ostanejo čimbolj funkcionalne?
Pred in po jahanju se raztegnite ali vsaj pretegnite. Veliko pijte po požirkih dobro vodo in se zdravo prehranjujte. Večkrat po malo počivajte, pomemben je tudi kakovosten nočni spanec. Občasno opravljajte funkcionalne gibe, kot so globoki počep, diagonalni razteg, izpadni korak, pravilni predklon, hitra hoja, metanje predmeta v daljavo, vaje s poskakovanjem in odbojem. Takšne gibe lahko vkomponirate med delo s konji, na primer med krtačenjem, krmljenjem ali kidanjem. Izvajajte samomasažo ali si privoščite manualno terapijo pri terapevtu, ki je seznanjen z vedenjem o fasciji. Tudi naša trebušna prepona je izredno pomemben del fascialne mreže, zato se spomnite večkrat na dan globoko vdihniti in izdihniti. Plitvo, hitro dihanje, ko smo v stresu, bo povzročilo napetosti in zakrčenost najprej v vašem centru. Morda prav zaradi tega ne morete umiriti tudi vaše roke ali spustiti nižje pete na konj
Teorijo o linijah fascije so že prenesli na konje
Manualni terapevi, osteopati in nekateri veterinarji že veliko časa razumejo pomembnost celostne obravnave konjevega telesa. Izkušnje ter nekatera dognanja o biomehaniki so jih že sama po sebi vodili v terapevtske ali manipulacijske tehnike, ki naslavljajo tudi fascijo ali njene lastnosti, ne samo mišic ali sklepov ločeno. Mayersevo teorijo Anatomy Trains sta danski veterinarki Vibeke Sødring Elbrønd in Rikke Schultz razširili tudi na konjevo anatomijo. S pomočjo obdukcije sta ugotovili, da ima konj podobne verige in mreže vezivnega tkiva skozi telo, kot so to znanstveno dokazali pri človeku. Z novimi znanstvenimi raziskavami ter vedenjem o fasciji in nevromiofascialni povezavi v konju pa imamo sedaj še toliko bolj razumljive informacije, ki nam lahko omogočijo še več uspeha pri odpravljanju poškodb ali nefunkcionalnosti, ko gre za gibanje konja.
Mednarodno priznana trenerka Mary Wanless in avtorica knjig in programa Ride With Your Mind uporablja vaje za boljše zavedanje svojega telesa upoštevajoč teorijo o linijah vlečenja fascije oziroma fascialnih meridianah. (Foto: Peter Dove, Mary Wanless, dressagetraining.tv)
Mary Wanless na fotografiji pomaga jahačici začutiti, kako se sile prenašajo po fascialnih tirnicah. Jahačica popusti pozitivno napetost na svoji osrednji liniji, posledično njena noga skoči naprej in njen trup rotira v desno. Majhne spremembe, a konj jih zelo dobro zazna (Foto: Peter Dove, Mary Wanless, dressagetraining.tv).
Jahač kot del konjeve fascije in obratno
Potem ko dojamemo dejstvo, da se sile med gibanjem prenašajo, bi lahko rekli, da mora postati jahač del konjeve fascije oziroma konj del jahačeve, če želimo, da se njuni telesi združita v sinhronizirano in uravnoteženo celoto, ki je sposobna močnega, a hkrati lahkotnega gibanja. Po drugi strani pa se moramo zavedati dejstva, da si tako tudi jahač in konj podajata oziroma povečujeta asimetrijo ali neravnovesja svojih dveh teles. Mednarodno priznana trenerka in avtorica programa »Ride with your mind« (prevod: Jahaj s svojimi mislimi) Mary Wanless je uporabila nove ugotovitve o vlogi fascije in našla manjkajoči del sestavljanke ter logično utemeljila povezavo med anatomijo ter mislimi jahača. Z njenim načinom treniranja, ki upošteva lastnosti in delovanje linij fascije ter hkrati daje pomembno vlogo uporabi miselnih podob, pomaga jahačem dosegati vrhunske rezultate tudi na olimpijskem nivoju, hkrati pa izpolnjuje potrebe biomehanike tako konja kot jahača. Wanlessova potrjuje dejstvo, da se sile prenašajo po telesu jahača naprej na konja in seveda tudi obratno. Meni, da si z novimi dognanji o fasciji ter razumevanjem miofascialnih meridianov lahko veliko bolje razlagamo, kako poteka prenos sil po jahačevem telesu, kot tudi med konjem in jahačem. Zato si lahko lažje pomagamo popravljati napake ter razvijati boljše jahalne veščine. Kot jahači izpostavljamo naše telo močnim mehaničnim silam. Zdrava, funkcionalna fascialna mreža nam omogoča, da se bolje in varneje gibamo.
Alja Kisilak