Odkar se je pred štiriindvajsetimi leti, 5. julija 1996, rodila ovca Dolly, se v celotni živalski industriji uporablja znanost o kloniranju. Konji so zdaj klonirani zaradi ohranjanja genetskega materiala za razplod in zdi se neizogibno, da bo nekega dne klonirani konj postal pomemben del zgodovine s tekmovanji in dosežki na olimpijskih igrah.
Odlični žrebci bi tako lahko živeli večno in v športu uspešni kastrati bi lahko »postali žrebci« ter spremenili konjeniški svet. Sprašujemo se, ali so se uresničila pred več kot petnajstimi leti postavljena predvidevanja, sanje in strahovi nekaterih ob kloniranju prvega kopitarja?
Kloniranje
Znanstveniki so razvili metode za kloniranje živali z uporabo genetskega materiala, ki ga vsebujejo telesne celice. Ta reproduktivna tehnologija se lahko uporablja za podvajanje redkih, dragocenih ali zelo uspešnih živali. Preprosto povedano je klonirani konj genetska kopija, ustvarjena brez spolne reprodukcije. Poleg genetske podlage na razvoj klona vplivajo tudi različni zunanji dejavniki, kot je npr.: učeno vedenje s strani nadomestne matere in okolje, v katerem odrašča (bolezni, prehrana …). Zato je popolnoma enaka kopija izvirnega konja praktično nemogoča.
Klonirani konji
Prvi uspešen klon kopitarja je bila mula moškega spola z imenom Idaho Gem, ki se je rodil v Idahu v ZDA 4. maja 2003. Njegovo rojstvo je opisano kot "mejnik v genetiki in vzreji kopitarjev".
Prvo klonirano žrebe, ki se je rodilo, pa je bila haflingerka Prometea. Ta se je rodila 28. maja 2003 v Italiji. 24. februarja 2005 je bila ista skupina znanstvenikov odgovorna za rojstvo žrebca Pieraza-Cryozootech, klona mednarodnega prvaka v enduranceu, kastrata Pieraza.
Prvi žrebec, ki je bil kloniran, je bil Quidam de Revel in tako se je leta 2005 rodil klon Quidam de Revel II Z. Leta 2013 je bilo zabeleženih pet njegovih žrebet, in sicer v času, ko je bil v hlevu Stal de Muze pri znanem rejcu in poznavalcu rejskega in športnega sveta Jorisu de Barbanderju. Matere teh žrebet so bile odlične kobile, uspešne v športu. Sedem let pozneje je v bazo podatkov hippomundo zabeleženih štiriindvajset njegovih potomcev in kot je razvidno, ima od teh le eden rezultate v športu, žrebec Nesquick de la Liniere. Njegova mama je Héroine de Muze (o.: Tinka's Boy), ki uspešno tekmuje na mednarodnem nivoju. Klona Quidama de Revela ni več na seznamu žrebcev pri Stal de Muze. Najdemo pa njegovega potomca Nesquick de la Liniere in žrebca Gemini, ki je klon enega najuspešnejših konj v preskakovanju, kastrata Gem Twista.
Leta 2006 se je rodil žrebec ET Cryozootech, klon kastrata ET-ja, s katerim je uspešno tekmoval Hugo Simon. Njegov devetletni potomec, žrebec Et Cetera Z (m. o. Jabad), uspešno tekmuje z jahačico Helene Palmer do višine ovir 1,45 m. Po mnenju njenega očeta Palmerja, lastnika podjetja Cryozootech, ki se ukvarja s kloniranjem, prav ta žrebec potrjuje njihovo vizijo o kloniranju in prihodnosit reje športnih konj.
Nad kloniranjem je bil zelo navdušen danes že pokojni Leon Melchior, ki je leta 2008 kloniral svojo zvezdniško kobilo Ratino Z (Ramiro/Alme). In leta 2009 so se rodili tri kloni te kobile, Ratina Alpha Z, Ratina Beta Z and Ratina Gamma Z. Ratina Beta Z je umrla kot 2-letnica zaradi nesreče v izpustu. Drugi dve sta v Zangersheideu plemenski kobili. Trenutno so na seznamu žrebcev v Zangersheidu trije kloni: Otterongo Alpha Z, Air Jordan Alpha Z in najmlajši Cumano Alpha Z. Enega izmed mejnikov v zgodovini kobilarne Zangersheide pa zagotovo predstavlja prvi njihov kloniran žrebec Chellano Alpha Z, ki je žal v lanskem letu podlegel koliki. Potem ko je leta 2006 umrl Chellano Z, je Léon Melchior želel preprečiti izgubo njegovega genskega materiala. Njegovo »delo« rejskega žrebca je prevzel Chellano Alpha Z. Otterongo Alpha Z, rojen 2014, je klon kastrata Otterango (Darco/Hedjaz), ki ga je jahal Ludo Philippaertsa in je bil četrti na igrah v Sydneyju ter dobitnik velike nagrade Züricha, Monaka in Ženeve. Klon Otterongo ima v letu 2019 tri tekmovalne rezultate, med njimi 51 mesto v razredu Pavo za 5-letne žrebce in eno zmago na nivoju 1,15. Žrebec je trenutno v pripravah na tekmovalno sezono in regionalne tekme za 6-letne konje z jahačem Thomasom Van Minnebruggenom, kot navajajo v Zangersheidu. Air Jordan (Argentinus/Matador) je bil zvezda, ki se je uvrstil na drugo mesto finala svetovnega pokala v Las Vegasu. Njegov klon Air Jordan Alpha Z je rojen leta 2009 in ima zaveden en mednarodni rezultat ter 13. mesto na SP za mlade konje v Lanakenu leta 2014 s Christianom Ahlmannom.
Njihov najmlajši in za rejce zagotovo zelo zanimiv klon pa je Cumano Alpha Z, rojen leta 2017. Je klon legendarnega žrebca Cumana (Cassini I/Landgraf), ki ga je jahal Jos Lansink. Cumano je zmagal v Aachnu leta 2006 in tekmoval na OI v Atenah in Hong Kongu. Veliko njegovih potomcev je zelo uspešnih v športu. Zaradi izjemne športne kariere je bil manj udeležen v reji, kot bi si rejci želeli, in tako je s svojim nastopom na prostem preskakovanju v Zangersheidu letos rejce razveselil njegov klon Cumano Alpha Z.
Kloni v športu
V začetku je Mednarodna konjeniška zveza FEI zastopala stališče, da je kloniranje v nasprotju z njihovim ciljem športnikom omogočati tekmovanje na mednarodnih tekmah pod poštenimi in enakopravnimi pogoji. Največji nasprotniki kloniranja so zagovarjali mnenje, da bodo s kloniranjem v prihodnosti tekmovali kloni istega konja, kar pomeni, da bodo v parkurju same Ratine od alfa in naprej. A je sedanjost razblinila vse te napovedi in predvidevamo lahko, da za uspeh ni dovolj le genetika, temveč ima veliko vlogo okolje, v katerem konj odrašča.
In tako je leta 2012 FEI, mednarodno vodstveno telo konjeniškega športa, objavila, da ne bo prepovedala udeležbe klonov ali njihovih potomcev, kar je omogočilo razvoj kloniranja tudi v konjeniškem športu.
Kloni in rejske organizacije
Pogledi večine rejskih organizacij na kloniranje so se skozi leta spreminjali, nekatere pa je sprožila odločitev Mednarodne konjeniške zveze, da lahko tekmujejo v mednarodnem športu. Rejske organizacije športnih konj, ki omogočajo registracijo kloniranih konj, so KWPN (nizozemski toplokrvni), BWP (belgijska toplokrvna), Zangersheide, Holsteiner Verband in druge. Svetovna rejska organizcaija športnih konj (WBFSH) je na svoji spletni strani podala stališče, ki navaja, da trenutno ni zakonodaje, ki bi prepovedovala kloniranje. Odbor in izvršilni odbor WBFSH želita sprejeti pragmatičen odnos do kloniranja, čeprav se v osnovi etika metode zdi dvomljiva in kljub temu, da je ocenjevanje napredka zaradi kloniranja po njihovem mnenju omejeno. Verjetno tudi prihodnja zakonodaja ne bo prepovedovala kloniranja. Tako se mora posamezna rejska organizacija, članica WBFSH, odločiti, ali so kloni lahko del programa za izboljšanje njihove reje ali ne. Verjetno pa bo prihodnja zakonodaja EU predpisala uradno registracijo klonov, saj že predpisuje registracijo vseh konj. Taka registracija bi odprla možnost, da pozorno spremljajo klone in ugotovijo, ali bi dejansko lahko pozitivno vplivali na šport in/ali na pasmo.
Če se v rejskih organizacijah odločijo, da bodo klonom in njihovim potomcem dovolili vstop v program za izboljšanje pasme, pa pri WBFSH priporočajo, da jih preizkusijo kot posameznike in ne samo sprejemajo kot enake svojim »originalom«.
Zakaj v rejo vključiti klone?
Najpogosteje je razlog za kloniranje želja po ohranitvi krvne linije za rejo. Številni vrhunski športniki so kastrati, ki so to postali, veliko preden so se dokazali v športu in s tem pokazali tudi svoj potencial kot rejski žrebci.
Leta 2012 sta se rodila dva klona vrhunskega dresurnega žrebca Jazza. Toda Jazz je imel številne potomce in med njimi je ustvaril tudi potomce – žrebce in kobile –, ki so nesporno boljši od njega. Zakaj bi se torej rejec odločil, da bo uporabil seme klona Jazza namesto njegovega potomca, ki je rezultat uspešne selektivne reje in je bil z njo ustvarjen vedno boljši športnik? Pri reji gre za doseganje genetskega napredka. Žrebci, ki so se v reji uporabljali pred dvajsetimi leti, praviloma le težko s svojimi potomci konkurirajo v sodobnemu športu.
Veliko rejcev ima pomisleke glede uporabe klonov in pri tem razmišljajo o etičnih in moralnih vprašanjih, a na ta si je potrebno odgovoriti že takoj ob odločitvi za rejo. Tudi takrat, ko se odloči za umetno osemenitev, embrio transfer ali ICSI (neposreden vnos semenčice v citoplazmo jajčne celice). Kloniranje namreč ni nič drugega kot druga reproduktivna tehnika, ki lahko pod določenimi pogoji prinaša genetsko izboljšanje. Seveda, če za kloniranje ne uporabljamo žrebcev, ki so v času svojega življenja že dali po več tisoč potomcev. Smiselno je klonirati konje, ki so ali prekmalu umrli, bili le v športu in ne reji, bili kastrirani ter v času svojega življenja pisali uspešno športno zgodbo.
Dokler obstajajo ljudje, ki si lahko privoščijo kloniranje, bo kloniranje obstajalo. Številni dejavniki, kot so želja po napredku v reji in športu ter potreba po drugačnih sposobnostih sodobnih športnikov, velik vpliv okolja na razvoj in sposobnosti klona, pomanjkanje zagotovila, da bo iz odrezanega koščka kože Valegra in rasti njegove kopije ustvarjen enak izjemnen športnik, kažejo, da verjetno rejcem ni potrebno skrbeli, da jih bodo zamenjali ljudje v belih plaščih, nagnjeni nad mikroskopi. Verjetno tudi ni potrebno skrbeti, da bodo na OI v Los Angelesu leta 2028 v finalu tekmovali Cumano Alpha, Beta, Gamma in se potegovali za zlato kolajno. Pri oblikovanju uspešnega športnika so ob genetskem materialu pomembni še drugi dejavniki. Nadomestna mama, vrstniki, rejec, jahač, skrbnik, lastnik … In zvezde, ki se morajo postaviti na pravo mesto, da poskrbijo za pravo ravnovesje.
Pripravila: Lea Jakoš
Foto: GFE, Horse of Belgium, Studforlife
Komentarji (1)